Kar se je do nedavnega zdelo nemogoče, počasi postaja resničnost. Države, ki so se na podlagi Pariškega sporazuma zavezale k zmanjšanju emisij CO2, postopoma sprejemajo zakonodajo, ki omejuje prodajo avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. In teh je veliko.
Z novimi standardi veter v jadra električnim vozilom
Po navedbah spletnega mesta Charged Future je 27 držav in še tri ameriške zvezne države sprejele strategije o prepovedi prodaje vozil z motorji na notranje zgorevanje, torej prepoved prodaje prepoved bencinskih ali dizelskih avtomobilov. Nekatere države zgolj za izbrane segmente, kot so službena vozila, vladna vozila ali avtobusi, nekatere pa za vsa nova vozila, ki vstopajo na trg.
Po podatkih Evropske komisije je promet odgovoren za do 30 % emisij CO2. Evropska komisija zato stopnjuje pritisk na uvedbo tehnologij z nizkimi emisijami in pospešuje uvajanje novih emisijskih standardov. Lani so začele veljati omejitve voznega parka za proizvajalce avtomobilov, ki ne smejo presegati 95 gramov CO2 na kilometer, zdaj pa je čas za še strožji emisijski standard Euro 7, kar bi Bruselj v praksi rad videl že leta 2025.
Euro 7 utegne tako zaostriti meje glede izpustov CO2 v ozračje, da tehnologija motorjev z notranjim zgorevanjem ne bo več primerna, avtomobilskim proizvajalcem pa zato ne bo preostalo drugega, kot da proizvajajo čiste električne avtomobile.
Vodilni pri napovedih glede prepovedi prodaje avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji sta Norveška in Južna Koreja, ki želita dobo motorjev na notranje zgorevanje končati že leta 2025! Naslednje ključno leto bo leto 2030, ko bo prepoved razširjena na še devet držav, med njimi Slovenijo, Islandijo, Nizozemsko, Dansko, Irsko, Izrael in Švedsko.
Slovenija je leta 2017 sprejela strategijo
Da, prav ste prebrali, Slovenija. Vlada Republike Sloveniej je leta 2017 potrdila strategijo o alternativnih gorivih v prometnem sektorju, ki med drugim predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim zgorevanjem na bencin ali dizel. Strategija namreč v ospredje postavlja električna in hibridna vozila ter vozila na okolju prijaznejša fosilna fosilna goriva.
Načrt pred štirimi leti je bil, da bo do leta 2030 med osebnimi vozili vsaj 17 odstotkov električnih vozil oziroma priključnih hibridov, kar pomeni skupno 200.000 vozil. Leta 2019 je bilo v Sloveniji 227 polnilnic za električna vozila, leta 2020 je strategija predvidevala, da bi država potrebovala 1200, leta 2025 7000 in leta 2030 kar 22.300 polnilnih postaj.
Realnost je drugačna
Leta 2020 je bilo sicer po podatkih Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije pri nas prodanih 1634 100-odstotno električnih vozil, kar je skoraj 1000 več kot leta 2019. Kako bo na prodajo električnih vozil vplivalo dejstvo, da je bila državna pomoč še v začetku leta 2019 7.500 evrov na električno vozilo, med letom pa se je pomoč najprej znižala na 6.000 evrov, zdaj pa na 4.500 evrov, bodo pokazali že prihodnji meseci. December 2020 je bil sicer najboljši po prodaji električnih vozil, prodali so jih 230.
Na Ministrstvu za infrastrukturo so za zurnal24.si zdaj odgovorili, da je zakonodaja na področju vozil odvisna od zakonodajnega okvirja Evropske unije. Za zdaj ne kaže, da se bo do leta 2030 zares zgodilo, da bi v Sloveniji ukinili prodajo vozil z bencinskimi in dizelskimi motorji, a so na ministrstvu prepričani, da bo na naših cestah kljub manjšim subvencijam rast števila električnih vozil med 60 in 80 odstotki.
"Pri pregledu doseganja ciljev skladno s Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Strategija) je razvidno, da dejansko stanje, predvsem na področju vozil, močno zaostaja za predvidenimi ciljnimi vrednostmi iz Strategije," so nam odgovorili na ministrstvu, kjer vzroke za odstopanje vidijo v več vidikih.
Prvi je na strani industrije, ki s proizvodnjo ne sledi velikemu povpraševanju, kar se kaže v dolgih dobavnih rokih. Drugi razlog je tudi v kupni moči prebivalstva, saj so avtomobili na alternativna goriva veliko dražji in zato težje dosegljivi prebivalcem z nižjimi prihodki. Delno predstavlja oviro tudi pomanjkanje oskrbovalne infrastrukture, predvsem za stisnjen in utekočinjen zemeljski plin ter vodik, ter nezmožnost polnjenja e-vozil v večstanovanjskih zgradbah, predvsem v mestih.
V prihodnje je predvidena revizija Strategije in pripadajočega akcijskega programa, da se ukrepi in cilji prilagodijo realnim izvedbenim možnostim ter zahtevam revidirane oz. nove evropske direktive o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva.
Podatki združenja avtomobilskih proizvajalcev še razkrivajo, da je bilo lani v Sloveniji postavljenih 628 javnih polnilnih postaj, kar je polovica manj, kot si je leta 2017 v strategiji zamislila država, katere želja je bila tudi, poleg 17-odstotnega deleža električnih vozil, doseči tudi, da bo do leta 2030 med lahkimi tovornimi vozili 12 odstotkov električnih ter da bo tretjina vseh avtobusov vozila na stisnjeni zemeljski plin, skoraj 12 odstotkov težkih tovornih vozil pa na utekočinjenega.
Glede časovnice prepovedi prodaje vozil z motorji na notranje zgorevanje naj bi Škotska sledila leta 2032, Japonska in Kalifornija pa leta 2035. Druge države bodo dodane leta 2040.
Kljub temu je zelo verjetno, da se bodo predvideni datumi uveljavitve novih pravil spreminjali. Na primer, Japonska trenutno razmišlja o uvedbi prepovedi pet let prej.
- Norveška (2025) novi avtomobili
- Južna Koreja (2025) novi avtomobili
- Belgija (2026) nova službena vozila
- Avstrija (2027) taksiji in skupna vozila
- Washington (2027) vladna vozila
- Slovenija (2030) nova vozila (po strategiji sprejeti leta 2017)
- Islandija (2030) nova vozila
- Nizozemska (2030) nova vozila
- Danska (2030) nova vozila
- Irska (2030) nova vozila
- Izrael (2030) nova vozila
- Švedska (2030) nova vozila
- Indija (2030) nova vozila
- Nemčija (2030) nova vozila
- Škotska (2030) nova vozila
- Japonska (2035) nova vozila
- Kalifornija (2035) nova vozila
- Kitajska (2040) nova vozila
- Singapur (2040) nova vozila
- Šrilanka (2040) nova vozila
- Tajvan (2040) nova vozila, avtobusi (2030)
- Kanada (2040) nova vozila
- Francija (2040) nova vozila
- Španija (2040) nova vozila
- Portugalska (2040) nova vozila
- Egipt (2040) nova vozila
- New Jersey (2040) nova vozila
- Okrožje Columbia (2045) vladna in službena vozila
- Kostarika (2050) nova vozila
Brez problema pa bodo se naprej lahko plule ladje z enormnim izpustom vsega sranja.Vazno da se bodo birokrati in politiki hvalili koliko so prispevali z tem sedaj zr lovom na carovnice. Sicer pa pogon na elektriko je dalec od nicelne… ...prikaži več emisije. No tusi samo polnjenje se bo bistveno podrazilo ked nobena drzava se ne bo in tudi se ne more odpovedati prihodku od davkov na gorivo. Ma res rinemo vedno iz ene skrajnosti v drugo.
in svizec bo čokolado zavil, ja pa ja, malo morgen, pri cenah, ki jih imajo, domet za pičken dim, kar naj ga ima tisti za po mestu in z višjo plačo od minimalca.
Problem je le, ker baterije prinesejo veliko škode okolju. Vsi vemo, da jih bodo še naprej metali v morje. Malce sporno.