Ministrstvo za infrastrukturo je na začetku poletja poslalo v enomesečno javno obravnavo spisan zakon o obsežnih popravkih zakona o pravilih cestnega prometa. Na ministrstvu so spomladi trdili, da so pred pripravo sprememb v obliki javne razprave dejavno sodelovali z vsemi zainteresiranimi ministrstvi, državnimi in nevladnimi organizacijami ter da so jim v skladu s predpisanimi roki in smernicami poslali poziv, naj posredujejo morebitne predloge sprememb.
Nekateri naslovniki pa so za Žurnal24 že takrat zanikali, da bi bili v zadnjem času kontaktirani s strani ministričinega osebja, oziroma da bi bili uradno obveščeni o tem, da je zakon sploh "odprt".
Reforma tega zakona v prid izboljšavam prometne varnosti zamuja že nekaj let, vmes pa se je zgodilo še veliko novosti, kot so naval e-skirojev, dograditev AC omrežja, nove tehnologije, rušenje cestninskih postaj, najava avtonomnih vozil, kar vse terja zakonske opredelitve. Na MZI so si kot skrajni rok uveljavitve popravkov postavili letošnje leto.
Ministrstvo, ki ga vodi Alenka Bratušek, je nato junija letos tik pred počitnicami že spisan osnutek zakona na hitro poslalo še na zadnje medresorsko usklajevanje pred sprejemom na vladi in sledečo proceduro v DZ. Osnutek so prejela ministrstva, različni uradi, združenje bank, gasilci, občine, Dars in večina drugih, ki jih kakorkoli zadeva problematika prometa in voznikov.
Čeprav so na ministrstvu trdili, da so že pred pisanjem popravkov povprašali za mnenje in utemeljene želje pristojne organizacije, se je na predlog zakona v enem mesecu - sredi poletja - vsula poplava pripomb in predlogov. Med drugim trenutni oziroma predlagani ureditvi nasprotujejo kar tri ministrstva: za notranje zadeve, za zdravje in za gospodarstvo, čeprav je prav soglasje vseh ministrstev v vladi pogoj, da je nek zakon na vladni ravni sploh sprejet.
Na gospodarskem ministrstvu in na Darsu celo ločeno vabijo pisce zakona z infrastrukturnega ministrstva, naj se že enkrat usedejo z njimi, da jim lahko iz prve roke predstavijo in obrazložijo utemeljenost svojih pripomb oziroma predlogov.
Ključne pripombe na že spisan predlog zakona o pravilih cestnega prometa:
Ministrstvo za notranje zadeve (policija):
- Proti pravici redarjev, da bi namesto zdajšnje rumene luči uporabljali modro luč. Na policiji trdijo, da trenutna ureditev povsem zadostuje za naloge redarstva, modra luč pa bi "lahko vnesla v družbo zmedo o tem, kateri organ je pristojen za posredovanje v določenih situaciji".
- Za bolj natančno opredelitev, kaj spada pod posebna prevozna sredstva (predvsem zaradi pojava e-skirojev) in kakšen je status voznikov teh vozil, če so denimo pod vplivom alkohola ali drog. Opozarjajo tudi, da po predlagani oziroma obstoječi zakonodaji nesreča, v kateri bo udeležen e-skiro, formalno sploh ne bo prometna nesreča, kar s seboj povleče popolnoma drugačne postopke.
- Opozorila glede nadzora e-skirojev: "V praksi pričakujemo težave pri ugotavljanju hitrosti (25 km/h), saj so že sedaj v prodaji električni skiroji, ki presegajo hitrost 25 km/h."
- Proti obveznemu pridržanju vseh pijanih voznikov oziroma proti ukinitvi izjem, ki so policistom zdaj omogočale, da so vsako leto okoli 3.000 močno pijanih voznikov spustili domov brez pridržanja do streznitve.
- Za boljšo definicijo avtonomnih vozil in njihovih "voznikov", ki morajo skrbeti za varnost.
- Inštruktor vožnje ali spremljevalec med poučevanjem (razen motornih vozil prek radijske zveze) v nobenem primeru ne bi smela uporabljati telefona, ker vpliva na vidno ali slušno zaznavanje in bi dajali slab zgled kandidatu.
Ministrstvo za gospodarstvo
Na ministrstvu, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, znova opozarjajo ministrstvo za infrastrukturo, da bo zakon ZPrCP ob takšni "reformi" še naprej ostal neusklajen z veljavnim zakonom o meroslovju. Indikatorji alkohola, ki jih uporablja policija in ki so podlaga za kaznovanje, niso uradne meroslovne naprave, opozarja minister. Zakon o meroslovju sledeč evropski praksi namreč določa, da se lahko v postopkih pred upravnimi in pravosodnimi organi uporabljajo le tista merila, ki izpolnjujejo tehnične zahteve, ki jih opredeljuje Pravilnik o meroslovnih zahtevah za etilometre.
"Indikatorji alkohola v izdihanem zraku so namreč zgolj informativne narave, saj ne zmorejo izločiti vseh mogočih motečih substanc, ravno tako ne morejo ločiti med ustnim alkoholom ter alkoholom iz krvi pljuč. Slednje lahko povzroči nepravilno meritev do takšne mere, da lahko udeleženca kaznujemo z maksimalno kaznijo, rezultat na zakonskem merilu, torej etilometru pa bi pokazal, da je raven koncentracije pod zakonsko dovoljeno mejo, oziroma da se ne kaznuje udeleženec, pri katerem je raven koncentracije nad zakonsko določeno mejo."
Na gospodarskem ministrstvu še opozarjajo, da je v obstoječi zakonodaji slabo urejena tudi tematika strokovnega pregleda, saj da trenutno "ne zagotavlja visoke stopnje zaupanja v izvedeno meritev."
Nazadnje pozivajo avtorje zakonodaje, naj se opredelijo do pripomb in jim predlagajo, da se zaradi njihove razjasnitve predhodno sestanejo s predstavniki Urada za meroslovje.
Ministrstvo za zdravje
Trdijo, da trenutna zakonodaja status reševalnih vozil oziroma vseh ostalih intervencijskih služb postavlja v depriveligiran položaj v primerjavi z vozili policije, Sove ali obveščevalne varnostne službe MORS. Za navedene namreč v 49. členu piše, da jim ni treba spoštovati omejitev hitrosti pri opravljanju posebnih nalog, medtem ko reševalci na nujni vožnji niso omenjeni. Vožnjo vozil s prednostjo sicer dodatno pojasnjuje 101. člen, ki prav tako navaja, da vozilom z modro lučjo, kamor spadajo reševalci, ni treba upoštevati "prometnih pravil", a morajo voziti tako, da ves čas obvladajo vozilo in ne ogrožajo drugih udeležencev.
Redarji in občine
- Ljubljansko redarstvo predlaga, da bi občinski redarji za evidentiranje prekrškov lahko začeli uporabljati dodatna tehnična sredstva, ki prepoznajo vožnjo v rdečo luč, nadzor rumenega pasu, vožnjo v območju za pešce, uporabo telefona, vožnjo v križiščih. Takšne naprave so že množično v uporabi v številnih državah in pomagajo umirjati promet.
- Ljubljansko redarstvo predlaga razširitev pristojnosti redarjev, da bi lahko pri udeležencih pregledali vozilo, opremo in tovor ter odredili takojšnjo odstranitev vozila, ki ne izpolnjuje pogojev za udeležbo v prometu
- Ljubljansko redarstvo želi spremeniti člen glede odstranitve nedovoljeno parkiranega avta. V člen bi k pogojem za odstranitev dodali besedno zvezo "ali bi glede na okoliščine lahko oviral". Z drugimi besedami bi to pomenilo precej lažjo utemeljitev redarja, da lahko odredi odstranitev s pajkom.
- Ljubljansko redarstvo želi razširitev pristojnosti kaznovanja za napačno parkiranje tudi na zemljiščih, ki so v lasti občine, in ne samo na javnih površinah. Sedaj morajo preganjati kršitelje na občinskih parkiriščih šele na predlog upravljavca parkirišč.
- Povišanje kazni za neupravičeno parkiranje na invalidskem mestu z 80 na 120 evrov.
- Parkiranje redarskih vozil med časom izvajanja nalog na mestih, kjer parkiranje običajno ni dovoljeno (kot policisti).
- Uzakonitev možnosti, da bi v izrednih primerih (naravne nesreče) občinska redarstva lahko pomagala izven občinskih meja.
- Občine predlagajo dodatne možnosti območja z omejitvijo hitrosti - poleg 30 km/h še cone 20 in 40 km/h.
Agencija za varnost prometa
- Uveljavitev meje 0,0 grama na kilogram krvi za vse voznike ali pa vsaj znižanje z 0,5 na 0,2 grama na kilogram krvi, ob tem pa odvzem izpita pri voznikih, ki bi presegli mejo 0,8.
- Zahtevajo strožje postopanje do alkoholnih povratnikov in uvedbo alkoholnih ključavnic, ki jo na ministrstvu za infrastrukturo sicer obljubljajo že več let.
Gasilci
- Ureditev prevozov otrok na razna tekmovanja in prireditve z gasilskimi kombiji na način, da gasilcem ne bi bilo treba vgrajevati tahografov ali pa najemati plačanih prevozov. Gasilci so zapisali: "Preverili smo zakonodajo glede prevozov skupin otrok tudi v drugih evropskih državah in nikjer nismo zasledili, da bi za tovrstne prevoze otrok s kombiji 8+1 potrebovali tahografe."
DARS
Upravljavec avtocestnega omrežja opozarja, da številne predloge, ki stremijo k varnemu in učinkovitemu odvijanju prometa na avtocestah, ministrstvu predlaga "ponovno". Ob tem naproša predstavnike ministrstva za obveščanje pri vsebinski pripravi sprememb oziroma da jih povabijo "na delovna srečanja, ko se bodo oblikovale končne vsebine."
- Dars predlaga, da bi tako kot v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem zimske razmere na cestah vladale en mesec dlje, torej od 15. novembra do 15. aprila.
- Prepoved uporabe snežnih verig na avtocesti ("nameščanje snežnih verig je odpustek za tiste voznike, ki imajo slabe pnevmatike"), vsa vozila pa obvezno najmanj 4 mm profila na (avtomatsko zimskih) pnevmatikah. Predlog povišanja kazni za neupoštevanje zimske opreme s 40 na 100 evrov. Strožje postopanje proti voznikom z neočiščenimi vozili.
- Obvezna uporaba avtocest in hitrih cest za ves tranzitni tovorni promet. V primeru nesreče tovorna vozila brez dovoljenja pristojnih organov ne bi smela zapustiti AC na izvozih.
- Po padcu cestninskih postaj je treba v zakonu na novo definirati pojem novonastalih nadzornih točk.
- Pogoji, pod katerimi bi lahko na avtocesti vozila tudi avtonomna vozila: čas dostopnosti podatkov v primeru nesreče in odgovornost za morebitno škodo, upoštevanje napovedane gneče in izrednih prevozov ...
- Dosledna definicija, na kakšen način in koliko časa sme neko tovorno vozilo uporabljati avtocestno postajališče. Pomembno zaradi napovedanega elektronskega obveščanja o prostih parkirnih mestih.
- Izkoriščanje Darsove mreže različnih nadzornih naprav (vožnja v nasprotno smer, vožnja po odstavnem pasu, hoja po cestišču, nepravilni manevri ...) za kaznovanje prekrškov. To bi opravljala policija.
AMZS
Največja nevladna organizacija, ki po državi združuje okoli 80 tisoč voznikov, ni v predpisanem roku podala nobenega predloga. V preteklosti so imeli več pripomb na napovedane spremembe, recimo na znižanje obveze o uporabi otroških sedežev s 150 na 140 centimetrov višine otroka.
Kaj zdaj?
Zakon že od julija naprej stoji oziroma je uradno v procesu "medresorskega usklajevanja." Da bi bil sprejet na vladi, se morajo v skladu s poslovnikom o vladi strinjati z njim vsa ministrstva, šele nato bo šel v potrjevanje v državni zbor. Rok za sprejem zakona si je sicer ministrstvo postavilo do konca letošnjega leta.
Kdo so ljudje, ki so na MZI strokovno odgovorni za popravke ključnega prometnega zakona:
- Andreja Knez, v.d. generalne direktorice Direktorata za kopenski promet,
- Darko Trajanov, v.d. generalnega direktorja Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko,
- Bogdan Potokar, vodja Sektorja za cestni promet in logistiko,
- Brigita Miklavc, sekretarka,
- Alojz Habič, sekretar
Draga moja Slovenija, kje bogu čas kradeš ! ! !
Šarlatanski odnos v skupini ljudi, ki jim je na čelu ta ženska, me sploh ne čudi.
...poniževati pa tega naroda ni treba! Že tako strokovnjaki, ki bi kaj naredili, ne morejo zraven k vašemu preokupiranemu koritu. Vsak minister ne bo večno tam, kjer je zdaj. Mene bi bilo sram vse življenje po ulici se sprehoditi, saj… ...prikaži več me lahko kdo, ko ne bom več minister, ki sem mu s svojim butastim zakonom naredil škodo, vedno pljune sredi ulice v obraz, pa še vedel bom, da ima prav!