Slovenija želi na deklarativni ravni postati država, kjer alkohol v prometu ne bi več ogrožal življenj. S tem bi vsako leto rešili vsaj tretjino smrtnih žrtev v prometu, saj je tolikšen delež alkoholiziranih voznikov udeležen v nesrečah z najhujšimi posledicami.
Bistveni preskok naprej v prometni varnosti naj bi naša država storila s spremembami zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in navezujočih zakonov (Zakon o prekrških, Kazenski zakonik, Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu). Na nujne spremembe po zgledu prometno in zdravstveno uspešnih evropskih držav so opozarjali tudi strokovnjaki z različnih strokovnih področij, ki so se na začetku junija pod pokroviteljstvom štirih vladnih ministrov zbrali v Državnem svetu.
Izjave treh ministrov 2. 6. na posvetu v DS o alkoholu v prometu:
"Vsak se mora zavedati, da s kršenjem pravil povzroča nevarnost."
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.
"Moje osebno in prioriteta naše vlada je izboljšanje varnosti v prometu. Zelo se posvečamo morebitnemu znižanju najvišje stopnje alkohola."
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
"Če se kdor koli od nas sreča s tem, da nekdo vlomi v trgovini in tam krade, tepe psa ali maltretira otroka, to takoj skušamo preprečiti. Ko je kateri izmed naših znancev, prijateljev ali sorodnikov utrujen, pod vplivom zdravil ali celo pod vplivom nedovoljenih snovi ali vinjen, pa tega ne poskušamo dovolj odločno preprečiti."
Pravosodna ministrica Andreja Katič.
Le nekaj tednov po posvetu je Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, poslalo v medresorsko obravnavo predlog sprememb ZPrCP z načrtom, da bi šle novosti v nadaljno zakonsko proceduro in sprejem v DZ še to jesen.
Glede na odzive pa predlagane spremembe sploh ne prinašajo večjega premika v odnosu do alkohola v prometu in zanemarjajo celo rešitve, ki jih je samo ministrstvo že pred leti prepoznalo kot nujne. Na drugi strani policija nasprotuje nekaterim novim zadolžitvam, ki naj bi jih uvedla novela.
AVP ima dva predloga: ali 0,0 ali pa ...
Kot smo poročali že junija, je ministrstvo za infrastrukturo s predlaganimi popravki ZPrCP zavrnilo spomladanski predlog Agencije za varnost v prometu, da bi stopnjo dovoljene ravni alkohola v krvi znižali z 0,5 na 0,2 grama na kilogram. Meje v predlogu popravkov zakona ostajajo po starem.
Agencija je v odzivu na takšen predlog zakona in na podlagi strokovnih sklepov že omenjenega junijskega srečanja pripravila dva alternativna protipredloga. Po prvem predlogu naj bi v Sloveniji ne samo znižali, temveč povsem prepovedali alkohol v telesih voznikov - vedno bi veljalo 0,0.
Po drugem protipredlogu pa bi dovoljeno stopnjo alkohola obdržali na zdajšnji ravni 0,5, bi pa vsaj znižali stopnjo, pri kateri bi voznik že ostal brez izpita - s sedanjih 1,1 grama alkohola na kilogram krvi na 0,8 g/kg. Pri tej stopnji bi voznik že tudi plačal 1.200 evrov kazni. Enak ukrep bi sicer veljal tudi v primeru, da bi uveljavili predlog 0,0.
Pri Bratuškovi brez ideje glede neskončnih odpustkov za povratnike
Predlog novele ministrstva se praktično v ničemer ne dotika niti sprememb zdajšnje ureditve, ko oseba, ki zaradi hudega prekrška (močna opitost za volanom) izgubi izpit, tega lahko na podlagi sodne odločitve pogojno dobi nazaj že po nekaj tednih, s čimer se po mnenju AVP in širokega dela strokovne javnosti povsem razvrednoti vzgojni in kaznovalni vidik vožnje pod vplivom alkohola.
Celo če sodišče kršitelju izpit povsem vzame, ga lahko ponovno opravlja že po šestih mesecih. Tudi do povratnikov, ki so enkrat že izgubili izpit zaradi alkohola za volanom, je zdajšnja zakonodaja relativno milostna, saj lahko povratniki izgubljeni izpit pridobijo nazaj že po letu dni. Da sodišča z alkoholiziranimi vozniki delajo zelo v rokavicah in se le redko odločajo za stroge sankcije, dokazuje tudi sodna praksa, z malo oziroma blago izrečenimi stranskimi sankcijami.
AVP v pravno in strokovno poglobljenem odzivu predlaga več sprememb prometne in sodne zakonodaje. Osnova je, da bi voznik, potem ko bi izgubil izpit, tega lahko pridobil nazaj pozneje in pod strožjim nadzorom. Še posebej na AVP želijo, da bi država začela učinkovito udarjati po prstih povratnike, ki so enkrat že zlorabili priložnost vrnitve za volan. AVP zanje poleg drugih ukrepov predlaga obvezno uporabo alkoholnih ključavnic za obdobje treh let. Ključavnice, ki pijanemu vozniku ne dovolijo zagon vozila, so v uporabi že v številnih evropskih državah, med drugim v Avstriji, njihovo uvedbo priporoča EU, vsi prihodnji avtomobili pa bodo morali biti že vnaprej narejeni tako, da bodo omogočili hitro montažo tovrstnega modula.
Spomnimo, "skorajšnjo" uvedbo ključavnic po zgledu naprednih evropskih držav je že na začetku leta 2016 obljubljal takratni slovenski prometni minister Peter Gašperšič. A na ministrstvu za infrastrukturo ideje nikoli niso udejanili in tudi v tokratnem predlogu naslednice Bratuškove so jo povsem izpustili.
Kdo so ljudje, ki so na MZI strokovno odgovorni za popravke ključnega prometnega zakona:
- Andreja Knez, v.d. generalne direktorice Direktorata za kopenski promet,
- Darko Trajanov, v.d. generalnega direktorja Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko,
- Bogdan Potokar, vodja Sektorja za cestni promet in logistiko,
- Brigita Miklavc, sekretarka,
- Alojz Habič, sekretar.
Poklukarjevi bi pijane voznike še kar prijazno spuščali domov
Pri sprejemanju novele se bo glede ukrepa pridržanja voznikov očitno še zelo kresalo med AVP in policijo. Ministrstvo je namreč glede tega sledilo predlogu AVP, da iz ZPrCP črta del člena, ki je policistom pri obravnavi močno alkoholiziranih voznikov doslej dajal zaslombo, da jih ne pridržijo.
Policist ima po zdaj veljavni ureditvi možnost, da pijanega voznika spusti, če okoliščine nakazujejo, da ne bo več sedel za volan, recimo da so ga ustavili blizu doma, da ima organiziran prevoz ali da mu je policist med postopkom odvzel vozilo.
Policija po lastnih navedbah zaradi trenutno veljavnih zakonskih izjem spusti domov okoli 3.000 močno pijanih voznikov na leto.
Po mnenju AVP so policisti pijane voznike doslej pridržali le, ko je bil to nujen varnostni ukrep, da ne bi v takšnem stanju storili neumnosti. Povsem izvodenel pa je osnovni vzgojni in kaznovalni ukrep pridržanja kot posledica alkoholiziranosti, so prepričani na AVP, ki zato podpirajo, da bi moralo biti pridržanje vedno obvezno.
Tej novosti v noveli pa so se odločno postavili nasproti na notranjem ministrstvu pod vodstvom ministra Boštjana Poklukarja oziroma pri policiji, ki jo vodi generalna direktorica Tatjana Bobnar. V odzivu zahtevajo ponovno vključitev dovoljenih izjem v novelo, ob tem kot glavni razlog navajajo, da imajo policisti s pijanimi vozniki veliko težav in da jim je možnost izjeme v zadnjih letih zelo koristila, saj da so na ta način skrajšali postopke obravnave ter si priharnili veliko truda ter logistike.
Na notranjem ministrstvu v imenu policije v odzivu na predlog novele izpostavljajo, da pridržanje voznika v pogojih, ko je bil zaloten pred objektom počitka, ko ima organiziran prevoz ali ko so mu zasegli vozilo, pomeni "nesorazmernost z namenom pridržanja".
Hkrati so spomnili, da bi na ta način policisti poleg svojega časa državi prihranili tudi stroške zaradi zagotavljanja higienskih standardov za pridržane (navajajo stroške za vodo, hrano, higienske copate ...), izognili pa bi se tudi možnosti poškodb, do katerih lahko prihaja pri policistih ali pridržanih med izvajanjem prisilnih ukrepov.
Ministrstvo za notranje zadeve na naša vprašanja, kakšne popravke predloga ZPrCP so predlagali Ministrstvu za infrastrukturo, najprej ni želelo odgovoriti. Do dokumenta, ki so ga poslali na MZI in v katerem zahtevajo nadaljevanje možnosti blažjega postopanja s pijanimi vozniki, smo prišli šele prek zakona o dostopu do javnih informacij.
Na notranjem ministrstvu v medresorskem dopisu opozarjajo še, da se zaradi "oddaljenih kapacitet" dogaja, da morajo odpeljati nekoga na pridržanje zelo daleč (navajajo celo pot vožnje pijanega voznika med Mursko Soboto in Koprom!), velik pritisk na proste kapacitete pa po njihovem mnenju predstavlja aktualni velik delež pridržanih migrantov.
Samo en nov zakon še ne bo spremenil stanja
Poleg mrtvih gre na račun alkohola v prometu še za na desettisoče trajno poškodovanih ljudi in uničenih življenj, zaradi česar močno trpita tudi zdravstvena in socialna blagajna.
Vsaka smrtna nesreča delovno aktivnega človeka Slovenijo zaradi vseh stroškov in izgubljenih prihodkov stane najmanj 1,6 milijona evrov, je pred leti pokazala analiza. Upoštevaje vse tipe posledic nesreč Slovenija letno na cestah izgubi okoli dva odstotka slovenskega BDP.
Pretirana zloraba alkohola je sicer prepoznana kot širši družbeni problem, proti kateremu bi morale glede na sklepe junijskega posveta aktivno sodelovati najrazličnejše državne inštitucije.
andrej.leban@zurnal24.si
Strožje in višje kazni takoj!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Lepo prosim vlado, naj na ministrstvu zamenjajo tiste, ki skrbijo za to našo prometno zakonodajo. Novinarji lahko preko svojih virov izveste, da gre za svaljakanje vedno istih oseb že skoraj 20 let, ki hkrati z izdajo novih zakonov skrbijo tudi… ...prikaži več za to, da bodo imeli kaj delati v prihodnje oni in znanci, možje, strici... Naša KPK se osredotoča, povsem lenobno, na tiste reveže, ki gredo vsem na očeh in zahtevajo svoje, lobije v ministrstvih pa se ne upajo niti povohati. Fuj od države in vlade!
Največ bedarij pa povzročijo novinarji s svojimi populističnimi pisanji!