Tudi na polju biogoriv, ki predstavljajo alternativo fosilnim gorivom, poteka oster boj. Evropski parlament bo prihodnje dni odločal o tem, ali naj postavi kapico na zahtevan delež tradicionalnih biogoriv ter raje pospeši pridelavo iz alternativnih virov, med drugim iz smeti in morskih alg.
Glede na dogovor v okoljskem odboru v Evropskem parlamentu pa je jasno, da bo parlament spremenil pretekla pravila, ki so od članic zahtevala vsakoletno stopnjevanje uporabe biogoriv v celotni sliki energentov. Če za letošnje leto pravila denimo zahtevajo, da mora biti povprečni energijski delež biogoriv znotraj vseh goriv za transport 7,5-odstoten, pa bo glede na akcijski načrt po Energetskem zakonu v letu 2016 zahtevani delež le še 6,16 odstoten, pojasnjujejo na Agenciji za okolje.
Po dosedanjem načrtu bi moral delež biogoriv do 2020 zrasti kar na 10 odstotkov, vendar novi kompromis od članic zahteva, da bo do tega leta zadostovalo že sedem odstotkov biogoriv prve generacije. 10 odstotkov pa naj bo do leta 2020 delež energije v transportu iz vseh obnovljivih virov, tako nova pravila.
V čem je težava sedanje politike glede biogoriv?
Gre za biogoriva, ki jih proizvajajo s pomočjo v ta namen posejanih kmetijskih poljščin, predvsem oljne repice in ogrščice. A v nekaj letih so se napovedi okoljevarstvenikov uresničile, saj je tovrstno pospešeno spodbujanje proizvodnje biogoriv očitno povzročilo precej škode v trajnostnem kmetijskem razvoju.
Le zakaj kmetje ne bi opuščali pridelave poljščin, tradicionalno namenjenih prehranjevalni verigi, ko pa je šlo iz bruseljske blagajne za spodbujanje zasajanja poljščin za biogorivo kar po 10 milijard evrov subvencij letno! V ta namen se je ponekod šlo tudi v obsežna krčenja gozdov, kar pa je imelo samo po sebi za posledico dodaten dvig koncentracije toplogrednih plinov, kar je v diametralnem nasprotju s prvotnimi cilji naravovarstvene politike.
Kakšen 180-stopinjski preobrat so naredili v Bruslju v svoji energetski politiki na področju goriv, priča dejstvo, da so denimo še leta 2011 bioetanol (E10) imeli za skrito orožje naravovarstvene politike, s katerim da bodo lahko izrinili bencin.
Ko bodo nova pravila potrjena, bodo imele članice do leta 2017 čas sprejeti nova pravila, ki predvidevajo tudi spodbude za pridelavo t. i. druge generacije biogoriv, ki se jih pridobiva s pomočjo predelave odpadkov in drugih surovin, denimo morskih alg. Do leta 2020 naj bi delež teh goriv med vsemi transportnimi gorivi znašal 0,5 odstotka.
Slovenija tako kot številne druge članice ni niti približno lovila zahtevanega tempa glede uvajanja biogoriv. Po dosegljivih podatkih so leta 2010 zahtevani delež petih odstotkov presegali le v Avstriji, Litvi, Franciji, Bolgariji in Nemčiji. V Sloveniji se je v zadnjih letih največ povečeval povprečen delež biodizla v dizlu, medtem ko je raven uporabe čistega biodizla celo upadla, tudi delež bioetanola v bencinu je rasel le počasi, kažejo podatki agencije za okolje.
andrej.leban@zurnal24.si
Več vsebin s področja avtomobilizma tudi na forumih med.over.net.
