Ena od zanimivejših tematik na 13. Tehnološki konferenci, ki smo se je udeležili v Murski Soboti in je bila namenjena stroki, torej mehanikom in profesorjem, je bila predelava avtomobilov na plin in vzdrževanje plinskih sistemov. Tema, ki je pereča že med mehaniki, kaj šele med lastniki avtomobilov.
Nemalokrat se zgodi, da lastniki vozil v mukah trkajo na vrata različnih servisnih delavnic, preden najdejo za plinske sisteme usposobljenega mehanika.
Hribar nam je povedal, da bi glede na prednosti plina, kot pogonskega goriva, pričakoval, da se število predelav vozil na plin povečuje, vendar pa vsaj glede na podatke statističnega urada število novih predelav ostaja skoraj enako.
Na Tehnološki konferenci je svojim kolegom mehanikom, pasti in kako se jim izogniti, predstavil strokovnjak za naknadno vgradnjo Janez Hribar z Avtoservisa Hribar, ki nam je podal nekaj ključnih nasvetov, ko se odločamo za vozila, predelana na plin, ali pa novega vozila na plin. Predvsem to, da ob nakupu novega vozila na plin stranke preverijo usposobljenost pooblaščenega servisa glede plinskih sistemov. Sama predelava je sicer mogoča za večino vozil, ki za pogonsko gorivo uporabljajo bencin. Hribar pravi, da nekaj izjem predstavljajo določeni starejši motorji (recimo zračno hlajeni) in pa nekateri novejši motorji z neposrednim vbrizgom bencina (recimo tisti s piezoelektričnimi bencinskimi šobami). "Če gre za takšno vozilo, predelava sploh ni mogoča. Pri motorjih z večtočkovnim vbrizgom ni omejitev glede možnosti same predelave, so pa pri nekaterih vozilih omejitve glede vgradnje plinskega rezervoarja in podobno," pravi sogovornik.
Avtoplin se uvršča med tako imenovano »zeleno gorivo«, saj se v primeru uporabe te vrste goriva emisije CO2 in NOx v primerjavi z uporabo bencina zmanjšajo do 30 odstotkov emisije CO2 pa do 20 odstotkov.
Ne le predelava, zelo pomembno je tudi pravilno in redno vzdrževanje in servisiranje vozila. "To ostaja enako, zaradi česar se komponente plinskega sistema namestijo tako, da opravljanje le tega čim manj ovirajo," pravi in dodaja, da je poleg s strani proizvajalca vozila predpisanega servisiranja in vzdrževanja po predelavi potrebno še dodatno vzdrževanje in servisiranje plinskega sistema. Hkrati priznava, da kakovostna vgradnja dobrega plinskega sistema in same nastavitve poleg ostalih dejavnikov (npr. kakovosti plina) vsekakor lahko vplivajo na samo porabo plina.
Največ težav, ki se pojavljajo pri vozilih na plin, je z nemirnim motorjem pri nižjih vrtljajih. "Recimo pri rahlem pospeševanju pri okoli 2.000 vrtljajih motorja. Takšne težave so prej vidne ob uporabi plina, motor lahko na bencinu še deluje normalno, zato ker iskra v zmesi bencin/zrak lažje preskoči kot v mešanici plin/zrak," pojasnjuje Hribar. Zaradi tega se pri predelanih vozilih priporoča uporaba »svečk za plin«, ki imajo manjši razmik med elektrodama in nekoliko višjo toplotno vrednost.
Nekaj priporočil za servisiranje bencinskega motorja, ki so bila izdana v priročniku 13. Tehnološke konference
Osnovni servis plinskega sistema se izvaja periodično vsakih 20 tisoč kilometrov ali 500 ur delovanja plinske naprave.
Uporabljajte motorno olje za LPG, ki zagotavlja boljše mazalne lastnosti, visoko temperaturno odpornost in zmanjšano vsebnost sulfatnega pepela, fosforja in žvepla.
Uporaba "plinskih svečk". Te imajo višjo toplotno vrednost (višja temperatura izgorevanja plina) in manjši razmik med elektrodama (iskra v zmesi plin-zrak težje preskoči). V primeru, da se uporablja klasična svečka, višja temperatura zmanjša njeno življenjsko dobo, večji razmik pa poveča možnost okvare vžigalne tuljave.
Uporaba aditiva za zaščito sedežev ventila. Pri določenih motorjih lahko višja temperatura znotraj izgorevalne komore povzroči poškodbe na ventilih oziroma na glavi motorja, ker plin ne vsebuje aditivov kot bencin.
Pogosto slišimo, da se napake v povezavi z avtomobili na plin pojavljajo v povezavi z električnimi inštalacijami. Tudi to je povezano z načinom vgradnje. "Pri ustrezno vgrajenih kakovostnih plinskih sistemih to ne drži," pravi, kar pa zadeva "cukanje" med vožnjo, pa lahko vozilo cuka zaradi svečk ali slabo vgrajenega sistema (predvsem plinskih injektorjev) oziroma slabih nastavitev. Po besedah sogovornika tudi ne drži, da predelava lahko prinese večjo možnost korozije na izpušnem sistemu.
Kako je s stroški vzdrževanja? "Stroški vzdrževanja so višji, ne zaradi tega, ker bi bilo treba pogosteje menjati filtre, ampak zato, ker plinski sistem zahteva servisiranje in vzdrževanje. Glede aditivov za zaščito zgornjega dela motorja pa je tako, da nekateri tipi motorjev to potrebujejo in v teh primerih se strošek pri porabi 10l/100 kilometrov poveča za okoli 20 evrov na 10.000 prevoženih kilometrov," pravi Hribar.
Ob vsakem servisu je poleg predpisanega obsega dela nujno preveriti plinotesnost sistema ter pritrditve posameznih komponent plinskega sistema. V osnovi ob rednih servisih ni treba spreminjati nastavitev plinskega sistema, se pa vedno preverijo. Novejši sistemi, ki so povezani z računalnikom (OBD vozila), nastavitve po potrebi uravnava kar plinska krmilna enota.
