Slovenski uvoznik Volkswagnove skupine Porsche Slovenija nam je tudi letos pripravil pregled poslovanja v letošnjem letu in napovedi za prihodnost, v kateri bi veliko vlogo igrala predvsem električna mobilnost, na katero nas bodo pripravili tudi trije novi zakoni.
Danilo Ferjančič, direktor podjetja, ki pri nas zatopa znamke Audi, Cupra, Seat, Škoda in Volkswagen, ter znamko za storitve v elektromobilnosti Moon, je v začetku opozoril na trideseto obletnico podjetja, ki jo bodo praznovali okroglemu jubileju primerno.
Pravi, da je bilo leto 2022 s poslovnega vidika zelo zanimivo, saj se je zdelo, da krizam ne bo konca. Po aferi dieselgate leta 2015, so prišli še interni prevrati, koronska kriza, motnje v dobavi, inflacija, na koncu pa še vojna v Ukrajini, ki vse negativno vplivajo na avtomobilski trg. Dogaja se jim celo, da njihovi kupci na določene modele čakajo dolgo časa, pri čemer v mislih nima ekskluzivnih in dragih, ampak se jim to dogaja z avtomobili, kakršen je volkswagen golf. Poleg tega pa se jim je tudi zgodilo, da so bila skladišča pri določenih trgovcih celo prazna.
Rekordno leto
Kljub temu se bo leto 2022 izkazalo za zelo uspešno in celo rekordno, saj so veliko vložili v razvoj prodaje, poleg tega pa se avtomobili podražijo večkrat na leto, kar tudi ob manjši prodaji prinese višje dohodke. Ko gre za število prodanih avtomobilov je bila prodaja novih osebnih vozil v Sloveniji s 44.000 precej slaba, saj je bila slabša le še leta 1992. Za primerjavo povejmo, da je bilo lani v Sloveniji prodanih 51.000 novih avtomobilov. Podobno velja tudi za prodajo lahkih gospodarskih vozil. Podjetje Porsche Slovenija se je v tem oziru izkazalo zelo dobro, saj so s prodajo 16.000 osebnih vozil dosegli tretjinski delež. Če bi bile dobave boljše, bi ta delež lahko bil celo 40-odstoten. Za leto 2023 pričakujejo še boljše rezultate, saj imajo že danes veliko naročil.
Ugotavlja, da žal do napovedovanega preboja na področju električne mobilnosti še vedno ni prišlo, saj je vseh 2.200 pri nas prodanih električnih avtomobilov doseglo le pet odstotkov celotnega avtomobilskega trga pri nas. Kljub temu je napredek precejšen, saj je lani in predlani ta delež znašal tri odstotke. Spremembe bi sicer lahko prinesli trije novi zakoni oziroma strategije, ki se obetajo za bližnjo prihodnost, ki jih je predstavil njihov strokovnjak za legislaturo Slavko Ažman.
Zakoni za okolje
Ažman pravi, da prvi zakon, ki se obeta, pravzaprav ni zakon, ampak zelo pomembna strategija. Nacionalni energetski in podnebni načrt namreč vsebuje napovedi, kakšne načrte ima Slovenija na tem področju, kakšni so naši cilji in kako jih bomo dosegli. Strategijo imamo sicer že nekaj časa, Ažman jo je označil kot 1.0, vendar pa se zdaj pogovarjamo o strategiji 2.0.
Dosedanji dokument namreč potrebuje popravke, saj je vmes evropska komisija na tem področju postala bolj ambiciozna in je potrebno vnesti popravke. Poleg tega v prvem dokumentu ni bilo dovolj jasnih ciljev in zavezujočih ukrepov, ki bi jim morali slediti. Danes namreč vemo, da smo leta 2020, kar se tiče električne mobilnosti, za 30 odstotkov zgrešili cilje za baterijska električna vozila, za 85 odstotkov pa za priključne hibride. Rezultatov za leti 2021 in 2022 tega ne vemo, ker ni bilo zadanih ciljev. Do pregleda stanja bo zato lahko prišlo šele leta 2025.
V novi različici strategije imamo so konkretni cilji določeni za vsako leto posebej, zato se ve, koliko baterijskih električnih vozil rabimo, da bomo na pravi poti. Temu se bodo lahko prilagajali tudi ustrezni ukrepi, subvencije in postopki za njihovo pridobitev.
Razvoj električne infrastrukture
Če bi radi imeli elektrilna vozila, moramo za njih seveda urediti tudi infrastrukturo. To bo pokril novi zakon o vzpodbujanju infrastrukture za alternativna goriva v prometu. Po eni strani gre za zakon, ki ga predpisujejo evropski predpisi, tako da bi lahko bil le »zakon za kljukico«, vendar gre za veliko bolj ambiciozni predpis, za katerim stoji razmislek, kako postaviti infrastrukturo tako, da bi čim manj obremenjevala obstoječe omrežje.
Med drugim se v zakonu razmišlja tudi o tem, kjer bi lahko polnilne postaje postavili, da bodo prometno dostopne hkrati pa jih bo mogoče neposredno priključiti na visokonapetostno omrežje. Razmišlja tudi o zagotovitvi konkurence med slovenskimi ponudniki ter o potrebnih sredstvih za vzpodbujanje električne mobilnosti. Predvideva namreč sistemski vir vzpodbud, ki ne bo poniknil v državnem proračunu in bo namenjen infrastrukturi in vzpodbudam za električna vozila.
Ažman pravi, da je novi podnebni zakon je za zdaj še najbolj nekonkreten od vseh, saj gre bolj za razmišljanje, kaj bi bilo dobro. Pri Porsche Slovenija opozarjajo, da je situacija, kar se tiče prometa, pri nas kritična. V vseh drugih sektorjih namreč emisije padajo, v prometu pa rastejo in so z dobrih 20 v zadnjih letih narasle na več kot 30 odstotkov. Zato so predlagali, da se denar za ukrepe ciljno usmeri. Če je največ emisij na področju prometa, je prav, da se največ denarja prenese v promet.
