Znano dejstvo je in vsi bolj ali manj vemo, da hladnega motorja ni dobro gnati v visoke vrtljaje, dokler se ne ogreje na delovno temperaturo, saj lahko močno povečamo njegovo obrabo, povečam pa tudi izpuste škodljivih snovi.
Vendar pa je slab tudi obratni ekstrem. Stalna vožnja s prenizkimi vrtljaji lahko namreč življenje motorja skrajša prav tako hitro, če ne celo hitreje.
Smrtna past
Prenizki vrtljaji so lahko smrtna past za motorje, predvsem če jih voznik kombinira tudi s previsoko prestavo menjalnika. Med nezahtevno relacijsko vožnjo se ohranjanje motorja pri 1.500 vrtljajih, ki so blizu prostega teka, morda zdi dobra zamisel in to v glavnem tudi je. Vendar pa se lahko za zahrbtno izkaže, če mora voznik iz kateregakoli razloga hitro pospešiti in pohodi pedal plina. Tedaj se namreč ne bo zgodilo prav veliko, motor pa bo zelo obremenjen.
Predstavljajte si vožnjo s kolesom v najvišji prestavi po strmem klancu navzgor. Kaj se bo zgodilo? Kolo in njegove komponente bodo zahteve vožnje morda zdržale, prav tako verjetno tudi kolesar, vendar pa se bodo preobremenjeni mehanski deli kolesa veliko hitreje izrabljali (kar se lahko v praksi denimo pokaže v počeni verigi), hitreje, kot če bi vozili v nižji prestavi, pa se boste utrudili tudi vi. V nižji prestavi bi se gotovo laže povzpeli v klanec, manj pa bi tudi obremenili kolo. Podobno je z avtomobilom. V nižji prestavi bo motor, ko se bo bolj veselo vrtel, morda porabil za kanček več goriva, vendar pa se mu bo podaljšala tudi življenjska doba.
Zahrbtni svetovalec
Strokovnjaki pravijo, da je eden najbolj zahrbtnih svetovalcev med vožnjo prav asistent za prestavljanje, ki voznikom v številnih avtomobilih pogosto daje zares nelogične nasvete. Ko je motor hladen, vam lahko denimo svetuje prestavljanje navzgor že pri 1.500 vrtljajih, prav tako pa vas lahko pri hitrosti 50 kilometrov na uro v klanec, ko se motor lepo odziva v drugi ali tretji prestavi, pozove, da prestavite v peto prestavo. Vsak izkušen voznik bo te nasvete preprosto prezrl, saj mu zdrava pamet narekuje drugačno ravnanje.
Pozivanje k prestavljanju navzgor ima smisel v luči prizadevanj po čim manjši porabi goriva in emisijah. In to je tudi edini smisel pomočnika pri prestavljanju. Ta pri delovanju namreč večinoma ne upošteva fizikalnih in mehanskih lastnosti najdražjih komponent avtomobila, ki so zato pogosto izpostavljene veliko večji obremenitvam, kot bi bilo razumno.
Drago varčevanje
A vse krivde ne bi smeli pripisati zgolj pomočniku pri prestavljanju. Številni vozniki si namreč namenoma prizadevajo, da bi vozili pri najmanjših možnih vrtljajih motorja, saj si obetajo prihranke pri stroških za gorivo. Nekateri pa »varčno« vozijo celo zgolj zato, da se lahko hvalijo pred drugimi.
A ob tem bi se morali zavedati tudi, da bodo morda zares prihranili nekaj denarja za gorivo in da bodo začasno res zablesteli kot junaki gospodarne vožnje, vendar se jim lahko na koncu zgodi, da bodo stroški popravila posledic njihove vožnje veliko višji kot pa morebitni prihranek pri gorivu.
Mehanizem ročične gredi
Pogost primer neprimernega načina vožnje je vožnja navkreber v previsoki prestavi. Motor sicer vleče, vendar pa daje vtis, kot da mu zmanjkuje sape. Ko je motor preobremenjen, so pod velikim stresom vrtljivi deli motorja, predvsem sklop ročične gredi. Ojnice so na ročično gred denimo uležajene z drsnimi ležaji, ki za optimalno delovanje potrebujejo dovolj debel oljni film. Če so vrtljaji prenizki, se ta ne ustvari ustrezno.
Nezadostno mazanje pa v kombinaciji s previsokimi silami poskrbi za hitrejšo obrabo stičnih površin, s tem pa tudi za krajšo življenjsko dobo motorja. Položaj še dodatno poslabša hladen motor, zato poskusite med ogrevanje motorja voziti z nekoliko višjimi vrtljaji. Seveda pa to ne pomeni priganjanja v visoke vrtljaje, ki seveda tudi ni dobo.
Dvomasni vztrajnik
Med stalno vožnjo s prenizkimi vrtljaji trpi tudi dvomasni vztrajnik, s katerim so opremljeni skoraj vsi dizelski in številni bencinski motorji. Dvomasni vztrajnik duši vibracije, ki jih ustvarjajo vsi motorji na notranje zgorevanje in preprečuje njihov prenos na pogonski sklop. Poskrbi tudi za bolj mirno vožnjo ter nižjo raven hrupa in tresljajev v vozilu kot celoti.
Življenjsko dobo dvomasnega vztrajnika skrajšajo predvsem nenadne spremembe obremenitve, za kar lahko poskrbijo nenadni pospeški ali pojemki, prav tako pa tudi vožnja s prenizkimi vrtljaji pri previsokih obremenitvah.
Jermen in veriga
Stalna vožnja pri prenizkih vrtljajih lahko slabo vpliva tudi na klinasti jermen ali verigo motorja. Elastični klinasti jermen lahko vsaj deloma absorbira povečane vibracije, toga veriga pa tega ne more, zato se še hitreje izrabi. V preteklosti so proizvajalci predpisovali razmeroma kratke pet- do sedemletne intervale za menjavo klinastega jermena, danes pa so ti podaljšani.
Če je motor nenehno preobremenjen, se lahko zgodi, da ne bo zdržal niti polovice predvidenega intervala. Za verigo je po drugi strani nekoč veljalo, da zdrži življenjsko dobo motorja, vendar to ne drži več, vsekakor pa ne, če se z motorjem ravna neustrezno.
Filter trdnih delcev
Med problematičnimi komponentami je tudi filter trdnih delcev, ki v izpušnem sistemu dizelskih, vse bolj pa tudi bencinskih motorjev preprečuje, da bi v ozračje ušle za zdravje škodljive saje. Ko se v filtru nabere veliko saj, ta sproži regeneracijo, med katero saje pri visoki temperaturi popolnoma zgorijo. Za regeneracijo je ključno, da motor deluje pri povečani obremenitvi, med vožnjami po mestu ali pri prenizkih vrtljajih pa pogosto niti ne steče ali pa se ne izvede v celoti. To nazadnje povzroči nepopravljivo zamašitev filtra in zahteva zamenjavo, ki ni poceni. Zato je dobro, da motor vsaj na vsake toliko »prepihate« pri višjih vrtljajih.
Vrli novinarji ne bodite prepametni, verjetno ste šlišali kdaj za navor motorja, vsak motor ima območje največjega navora, in smiselno je voziti v tem območju, ne pa posploševati te nizke vrtljaje za vse motorje enako. Dizel motorji in turbo bencinski… ...prikaži več motorji se vozijo sigurno z nižjimi vrtljaji kot pa navadni bencinski atmosferski motorji. Vsak lastnik avtomobila si naj najprej ogleda tehnične podatke o svojem avtomobilu, in šele potem naj vozi po napotkih proizvajalca, ne pa po vaših.
Življenska doba se šteje v letih. Imamo na trgu pa tudi agregate, ki ne dočakajo v pričakovanih lastnostih niti enega leta. Jst bi rekel, da je fa podalpski svet kat zahteven za materiale. A če se človek malo ozte tudi… ...prikaži več v druge predele sveta, je povsod čisto vse bolj ali manj minljivo...pokvarljivo
Jaz večina vozim v nizkih vrtljajih, pa nimam težav. Od novega imam Renault Laguno 1.8 bencinar. Trenutno ima 380k km, pa mi še vedno dobro služi. Je pa res, da vsaj 1x na mesec, pa avto za nekaj menut vrtim… ...prikaži več na visokih obratih.