Anketa med 2.000 vozniki, ki jo je na svoji spletni strani objavilo britanski podjetje Robin&Day, je pokazala, da se dobra polovica voznikov zaradi njih sploh ne bi vznemirjala. 46 odstotkov voznikov je priznalo, da se na takšna opozorila ne odzovejo takoj, devetnajst odstotkov pa jih je navedlo, da se tudi potem, ko se na armaturki prižge opozorilna lučka, s takšnim avtomobilom vozijo še dva ali tri dni.
A za opozorila bi se morali zmeniti in se tudi čimprej odzvati nanje, saj nadzorni sistem vozila alarma običajno ne sproži brez utemeljenega razloga. Seveda so alarmne stopnje različne in tudi priporočeni odzivi nanje so bolj ali manj nujni. Zelene lučke so denimo tam le za informacijo, tudi nekatere oranžne lučke opozarjajo na manjše pomanjkljivosti, kakršna je denimo pomanjkanje tekočine za pranje šip ali pa pregorela žarnica, a ko zasveti rdeča lučka, bi moral voznik reagirati takoj, ko je to mogoče, saj gre običajno za težavo, ki zahteva takojšnji poseg.
Britanci navajajo, da v zadnjem času zaradi obilice elektronike v avtomobilih sicer večkrat pride do lažnih alarmov, kar je pri voznikih nekoliko omajalo pozornost na opozorila, ki jih posredujejo. Anketa je namreč pokazala, da štirideset odstotkov voznikov opozorila ignorira zaradi prav slabe izkušnje z lažnim alarmom. A 34 odstotkov se jih boji, da se za njimi skrivajo draga popravila, 26 odstotkov pa se za njih ne zmeni preprosto zato, ker se jim ne ljubi obiskati servisne delavnice.
Najslabše, kar lahko storite je, da ne storite ničesar
Voznik se morda boji, da se za rdečo opozorilno lučko skriva drago popravilo, vendar bo bolj verjetno do dragega popravila prišlo, če se v takšnem avtomobilu vozi naprej. In rešitev težave pogosto sploh ni težka ali draga. Poleg tega se lahko zgodi, da proizvajalec ne bo priznal jamstva za okvaro, do katere je prišlo, ker se voznik ni zmenil za opozorilno lučko, kar po meni, da bo stroške popravila seveda moral plačati sam. Če zaradi okvare pride do prometne nesreče, lahko plačilo odškodnine zavrne tudi zavarovalnica, saj avtomobil po krivdi voznika ni bil tehnično izpraven.
Večkratni mehanik leta in vodja Avto Akademije podjetja GMT Primož Rožnik pravi, da se je pomen opozorilnih lučk v zadnjih letih precej spremenil, Pred leti je vsaka komponenta v avtomobilu imela svojo opozorilno lučko, zdaj pa imajo lahko več pomenov. Opozarjajo lahko denimo na napako na motorju ali nedelovanje nekega sistema, denimo ABS. Ko se danes posveti opozorilna lučka, tudi ne pomeni nujno, da je težava ravno na sistemu, čigar lučka se je prižgala, ampak je lahko na enem od povezanih sistemov. Avtomobili so namreč postali omrežja računalnikov, ki med seboj stalno komunicirajo, in če se pojavi napaka, ponavadi pade več sistemov in ne samo eden.
Pomembna je barva lučke
Rožnik svojim strankam in ostalim vedno pove, da je barva lučke zelo pomembna. Če je rdeča, se moramo ustaviti takoj. Če se prižge opozorilna rumena, je treba čim prej obiskati servis, kjer ugotovijo, kaj je narobe. V tem primeru svetuje tudi bolj previdno vožnjo, saj se lahko zgodi, da določen sistem deluje nepravilno ali pa sploh ne. Če denimo zasveti lučka za okvaro sistema ABS, običajno to pomeni, da sploh ne dela, saj se je popolnoma izklopil, prav tako pa tudi z njim povezani sistemi. To pomeni, da se mora voznik zanesti predvsem nase.
Rumene lučke so torej opozorilo, da je treba obiskati servis, da se ugotovi, kaj je narobe. Samo po lučki ni mogoče ugotoviti, za katero napako gre, saj je z njo lahko povezanih veliko napak, ki jih mehanik prepozna šele s pomočjo testerja. Če je rdeča, pa se je treba čim prej ustaviti in poklicati serviserja, da ugotovi, kaj je narobe. Ta se potem odloči, če je možna krajša vožnja do delavnice ali pa je bolje počakati na avtovleko. Lučka za olje denimo lahko označuje prenizek nivo olja ali pa padec oljnega tlaka. Za prenizek nivo olja bo zasvetila oranžno, za oljni tlak pa rdeče. In če zagori rdeča lučka, vozniku ne preostane nič drugega kot da ugasne motor.
Napake v komunikaciji
Kako pa je z lažnimi alarmi? Rožnik pravi, da tedaj, ko se prižge opozorilna lučka, že gre za resno težavo. Lahko je zgolj motnja delovanja, denimo umazano radarsko tipalo, ki se ga le očisti in ponastavi. Če je lučka na motorju, že gre za napako, ki je povezana z izpušnimi plini in kritičnim delovanjem motorja. Pri določenih manj pomembnih napakah se lučka velikokrat sploh ne prižge, ampak se napaka zapiše zgolj v računalnik in se pokaže na servisu.
Na avtomobilih je denimo veliko komunikacijskih napak, ki jih računalniki zabeležijo, ne sprožijo pa alarma. Povezave namreč delujejo podobno kot elektronska pošta, ki se včasih tudi izgubi. Računalnik pošiljatelj zato pri prejemniku preverja, če je določeno sporočilo prejel, in če ga ni, se to zapiše v register, sporočilo pa se pošlje še enkrat. Takšnih napak običajno lučke ne sporočajo.