Mazda morebiti ne spada med najstarejše avtomobilske tovarne, a s stptimi leti tudi ni najmlajša. Vsekakor pa je v njeni zgodovini nastal marsikateri zanimiv avtomobil, ki se je za vedno vpisal v zgodovino.
Začetki avtomobilske tovarne Mazda segajo v leto 1920, ko je tedaj že 45-letni japonski poslovnež Jujiro Matsuda v Hirošimi ustanovil majhno tovarno plute Toyo Cork Kogyo, Ltd. in dejavnost kmalu razširil v industrijsko proizvodnjo. Leta 1927 je podjetje preimenoval v Toyo Kogyo Kaisha ter v njem izdeloval tudi trikolesne tovornjačke na osnovi motocikla mazda-go-a.
Mazda postane Mazda
Leta 1934 se je podjetje neuradno preimenovalo v Mazdo. Po nekaterih navedbah je ime izviralo iz ustanoviteljevega priimka, po drugih pa mu je botroval iranski bog Ahura Mazda. Matsuda je namreč želel ime tovarne izrecno povezati s pozitivno podobo tega boga.
Jujiro Matsuda je hotel ime tovarne izrecno povezati s podobo pozitivnega boga Ahura Mazde, saj je bil po značaju precej skromen in idealističen, zato si je želel, da bi ime njegove tovarne izražalo nekaj pozitivnega. Ahura Mazda je vrhovni bog perzijske religije zaratustrstva in stvarnik sveta. Religijo je ustanovil perzijski prerok Zaratustra (znan tudi z grško različico imena Zoroaster), ki je po perzijskem izročilu živel v 7. in 6. stoletju pred našim štetjem. Zgodovinski viri navajajo, da Ahura Mazda izhaja iz indo-iranskih verovanj, ki so imela dve kategoriji bogov, ahure in daive. Ahura Mazda v začetku ni bil edini bog in tudi ne edini stvarnik sveta, ampak je imel sodelavce. Bil je tudi oče dveh duhov dvojčkov. Spenta Mainyu je bil pozitivni sveti duh, Angra Manyu pa uničevalni duh, Ahura Mazdin večni nasprotnik, ki je bil znan tudi kot Ahriman. Zdi se tudi, da so ljudje Spenta Manyuja sčasoma poistovetili z Ahuro Mazdo. Pogled nanj se je namreč v zgodovini dramatično spreminjal, saj se je tudi zaratustrijanstvo od začetnega dualizma spreminjalo v monoteizem. Z monoteističnim pogledom na svet in konceptom dobrega in zla je Zaratustra vplival tudi na razvoj poznejših bližnjevzhodnih veroizpovedi, kot so judovstvo, krščanstvo in islam.
Od tedaj so se Mazda imenovala vsa vozila hirošimske tovarne, ki je leta 1934 začela izdelovati majhne poltovornjake. Leta 1940 začeti razvoj majhne limuzine, je ustavila druga svetovna vojna, med katero je bil velik del tovarne uničen v eksploziji jedrske bombe.
Wanklov motor
Leta 1960 je Mazda predstavila dvovratni kupe mazda R360, njen prvi pravi osebni avtomobil, ki je obeležil vstop v uspešna šestdeseta leta. Leta 1961 je začela tehnično sodelovati z nemško avtomobilsko tovarno NSU in izumiteljem rotacijskega motorja Felixom Wanklom. Tedaj je predstavila tudi kompaktni poltovornjak B 1500. Leta 1962 je na ceste zapeljala njena prva štirivratna limuzina carol, leta 1963 pa je izdelala prvi milijon avtomobilov. Leta 1964 je predstavila prvi generaciji familie 800 in 100, leta 1965 pa je začela v sodelovanju z britanskim Perkinsom razvijati dizelski motor. Konec šestdesetih let je prodrla na evropski in ameriški trg.
Felix Wankel je prve skice revolucionarnega rotacijskega motorja narisal leta 1954, v prihodnjih treh letih pa je razvil prototip. Patent je najprej prodal nemški avtomobilski tovarni NSU, pritegnil pa je tudi zanimanje Mazde, ki je dva meseca po podpisu licenčne pogodbe z NSU aprila 1961 prejela primerek Wanklovega motorja. Mazdini inženirji so takoj ugotovili, da se pri rotacijskih motorjih zelo hitro obrabijo obodi izgorevalne komore in da porabijo ogromno motornega olja. Kljub temu so vztrajali in konec leta 1962 že razvili uspešni prototip dvoploščnega rotacijskega motorja, ki so ga leta 1965 vgradili v poskusno serijo kupejev cosmo sport. Od leta 1967 so bili z rotacijskimi motorji opremljeni avtomobili skoraj vedno v Mazdinem prodajnem programu in ko je NSU leta 1976 propadel, je Mazda ostala edina avtomobilska tovarna z Wanklovim motorjem.
Tedaj je hkrati z limuzinama 1000 in 1200 predstavili tudi prva avtomobila z rotacijskim motorjem cosmo 110S in familia R100. Kot kupe RX-2 je bila z rotacijskim motorjem na voljo tudi leta 1970 predstavljena limuzina srednjega razreda capella, imeli pa so ga tudi večja limuzina luce oziroma RX-4, majhen kupe familia presto in škatlasti minibus parkway rotary 26.
Kar je v Evropi bil razvpiti NSU Ro80, je na Japonskem bila mazda cosmo 110S. Tako kot Ro80, so tudi mazdo cosmo 110S razvili okoli dvoploščnega Wanklovega motorja in pri tem dodobra izkoristili njegove majhne mere in ugodno razmerje med maso in močjo. Mazda cosmo 110S je bila sicer konvencionalni razkošni športni kupe z dobrimi voznimi lastnostmi. Največja hitrost je znašala 184 kilometrov na uro, sto kilometrov na uro je dosegla v približno desetih sekundah, motor pa se je brez neprijetnih tresljajev zavrtel do 7.000 vrtljajev na minuto.
Novo poimenovanja modelov
Leta 1975 se je na zadkih avtomobilov pojavil napis MAZDA, predstavili pa so tudi drugo generacijo mazde cosmo. Različice z rotacijskim motorjem so se izven Japonske imenovale RX-5, z batnim motorjem pa mazda 121, s čimer je tovarna uvedla novo poimenovanje svojih modelov, po katerem sta se v začetku osemdesetih let ravnali tudi nova familia oziroma mazda 929 in limuzina srednjega razreda capella oziroma mazda 626. Vsi trije modeli so imeli tudi prednji pogon, kar je bila na Mazdinih avtomobilih tedaj novost.
Leta 1978 je na ceste zapeljal legendarni športni kupe RX-7, v katerem je rotacijski motor prvič zares prišel do izraza, saj je bil zelo uspešen tudi na avtomobilskih dirkah.
Leta 1978 je na ceste prvič zapeljal znameniti športni avtomobil mazda RX-7, v katerem je rotacijski motor zares dokazal svoje prednosti in avtomobil uvrstil med avtomobilske legende. Nanjo je v bolj sofisticirani obliki pozneje spominjala tudi sodobna mazda RX-8. V zadnjem času se Wanklov motor omenja v zvezi s hibridnimi pogoni.
V osemdesetih letih je Mazda precej širila proizvodno infrastrukturo, saj je odprla novo tovarno Hofu, zgradila laboratorij za aerodinamiko na poskusni stezi Miyoshi ter odprla tehnično raziskovalni središči v Hirošimi in Jokohami.
Leta 1985 je predstavila popolnoma novo generacijo familie oziroma mazde 323, leta 1986 pa drugo generacijo RX-7, ki jo je svetovni tisk slavil kot športni avtomobil za vsakdanjega voznika. Leto 1989 sta bila predstavljena majhen roadster mazda MX-5, ena največjih uspešnic v zgodovini avtomobilizma, in nova generacija mazde 323.
Devetdeseta prinesejo težave
Tedaj pa so se začele težave. Mazda je namreč v devetdesetih letih izvedla popestritev ponudbe, s katero je poskušala slediti Toyoti in Nissanu, ki sta razvijala vrsto različnih znamk. Na Japonskem je uvedla razkošne blagovne znamke Efini, Autozam ter Eunos, ki se je na ameriškem trgu imenovala Amati, v Evropi pa Xedos. Zadeva se je končno izkazala za katastrofalno.
Mazda je bila uspešna tudi v avtomobilskem športu, kjer je uspehe dosegala predvsem z avtomobili, ki so jih gnali dvo-, tro- ali štiriploščni Wanklovi motorji. Na avtomobilski dirki se je prvič uradno pojavila 20. oktobra 1968. Aprila 1969 so na dirki za veliko nagrado Singapurja osvojili prvo zmago. Največ športnih uspehov je zabeležila mazda RX-7, ki je po letu 1982 med drugim dosegla kar deset zaporednih zmag na dirki 24 ur Daytone. Leta 1991 je s štiriploščnim rotacijskim motorjem opremljena mazda 787B zmagala na dirki 24 ur Le Mansa in postala prvi avtomobil v zgodovini, ki je na tej dirki zmagal brez batnega motorja, Mazdina ekipa pa prvo zmagovito moštvo, ki ni prišlo iz zahodne Evrope ali ZDA. Uspehu mazde 787B je sledilo desetletje Mazdinih zmag na dirkah. Mazda je uspešno nastopala tudi na drugih avtomobilskih tekmovanjih, med katerimi je bil tudi rally. Pomembna je bila predvsem mazda 323, ki je v osemdesetih in devetdesetih letih nastopala na prvenstvu WRC.
Mazdo so tedaj predvsem v Evropi kritizirali tudi zaradi dolgočasnih modelov, iz katere nista izstopali niti zadnji generaciji mazd 323 in 626. Celo mazda MX-5 je z drugo generacijo leta 1998 izgubila precej cenjene roadsterske čistokrvnosti. Težko je bilo predvsem leto 2001, ko so se pretekli modeli že popolnoma izpeli, novih pa ni bilo od nikoder.
Pot navzgor
Leta 2002 predstavljeni Mazdi 6 in 2 sta zadeve končno obrnili na bolje, novo pridobljeni ugled znamke pa sta utrdili še leta 2003 predstavljena mazda 3 in športni kupe z rotacijskim motorjem RX-8. Leta 2005 sta pripeljala še enoprostornik mazda 5 in nova generacija Mazde MX-5, ki je pridobila različico s pločevinasto zložljivo streho, leta 2006 pa so športne navdušence razveselili še z obuditvijo športne znamke MPS. Leta 2007 je ponudbo zaokrožil še športni terenec mazda CX-7.
Kot pravijo pri Mazdi, se je njihovega ikonskega roadsterja mazde MX-5 prvi domislil kalifornijski novinar Bob Hall. Hall leta 1981 zaposlil v Mazdinem razvojnem oddelku v Kaliforniji in obudil zamisel, ki je izvirala iz pogovora s tedanjim direktorjem Mazde. Če je zamisel prišla iz ZDA, tehnološka zasnova pa z Japonske, so pri izdelavi prototipa uporabili veščine angleških mojstrov. Septembra 1985 so namreč v Angliji izdelali prototip, ki so ga odpeljali na Japonsko, vmes pa popeljali tudi po kalifornijskih cestah, kjer so preskusili odziv javnosti nanj. Ta je bila zelo pozitiven, zato je mazda MX-5 dobila zeleno luč za serijsko izdelavo. Po dobrem desetletju razvoja je bila mazda MX-5 končno pripravljena na serijsko proizvodnjo in poleti 1989 so jo kot miato predstavili v Los Angelesu. V Evropi, kamor je prišla leta 1990, se je imenovala MX-5, prav tako pa tudi drugje po svetu. Mazda je z njo na trgu nastopila v zelo ustreznem času, saj je s cest izginila večina klasičnih dvosedih roadsterjev, zatp di je hitro pridobila priljubljenost in jo obdržala vse do danes, ko se na cestah vozi že v četrti generaciji.
Mazda je istega leta lansirala tudi svoj slogan zoom-zoom, leta 2008 pase je nekaj časa ukvarjala z uporabo vodika kot pogonskega sredstva za Wanklov motor. Leta 2010 je v avtomobilske slovarje uvedla tudi tehnologijo skyactiv, v okviru katere se posložuje v marsičem nekonvencionalnih pristopov k razvoju avtomobilov.
Leta 2012 je mazda CX-5 napovedala novo generacijo športnih terencev in oblikovni jezik KODO, ki so ga sčasoma prenesli na mazfde 2., 3 in 6, mazdo MX-5 ter majhen ostale športne terence: majhni CX-3, srednji CX-30 in MX-30, s katerim se je Mazda uvrstila tudi med proizvajalce električih avtomobilov.