"Epidemije se k sreči vedno končajo. Virus se bo v določenem trenutku pridružil peščici človeških koronavirusov, ki povzročajo prehlad, predvsem pozimi, ko razmere pospešujejo njihov prenos," razlaga epidemiologinja z NIJZ in članica strokovne skupine za covid pri ministrstvu za zdravje Irena Grmek Košnik in hkrati poudarja, da tega, kdaj se bo to zgodilo, nikakor ne more napovedati. 

Slovenija To so ukrepi, ki bodo veljali, čeprav bomo v zeleni fazi

"Koronaviruse še premalo poznamo"

Izkušnje z zadnjimi pandemijami kažejo, da virusi v letu in pol po nastanku preidejo iz pandemičnih povzročiteljev v endemične vire bolezni. "Toda vse zadnje pandemije so bile povzročene z virusi gripe. Koronaviruse še premalo poznamo," pravi Grmek Košnikova. "Drugačen patogen bi lahko pomenil, da bomo videli drugačen vzorec."

"SARS-CoV-2 verjetno nikoli ne bo mogoče globalno izkoreniniti, ker ima virus rezervoar pri živalih in ker ni mogoče doseči popolne stopnje imunske zaščite. Zaradi nastajajočih različic bo potreben nadaljnji razvoj cepiv," napoveduje epidemiologinja. 

Scenarij 1

Scenarijev, kaj se bo zgodilo, je več, pravi epidemiologinja.
Prvi je, da bo nova generacija cepiva proti covidu učinkovala proti vsem različicam koronavirusov. Virusni nadzor bi se tako učinkovito izvajal v vseh državah in bi dosegli globalni nadzor. "Država ni varna, dokler niso varne vse države, potreben je globalen pristop k dobavi cepiv, ki bo vrnil države v normalnost," poudarja Grmek Košnikova.  

Scenarij 2

"Vendar so še drugi scenariji, kot je pojavljanje različic koronavirusa, ki imajo sposobnost izogibanja imunosti proti cepivom," pravi epidemiologinja.
Cepiva tako ne bodo popolnoma učinkovita proti vsem različicam. "V tem primeru bi se verjetno bogate države odzvale s hitro proizvodnjo prilagojenih cepiv, potrebno bi bilo ves čas ponavljati imunizacijo in šlo bi za nacionalni nadzor. Obratno, reven svet, se bo boril s ponavljajočimi se valovi te bolezni," pravi Grmek Košnikova.