V prostorih UKC Ljubljana naj bi "kot neke vrste tumor" nastal nov javni zavod, Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, ki naj bi nekaterim zaposlenim dal drage podjemne ali druge pogodbe in tako zaobšel sistem plač v javnem sektorju, so ogorčeni sindikalisti, ki predstavljajo več kot 5000 od skupno 8000 zaposlenih v ljubljanskem kliničnem centru. 

"Zakaj pogodba za 23 tisoč na teden za ameriškega strokovnjaka, če so do sedaj češki, sicer manj plačani, delali dobro?"  je bilo slišati na današnji novinarski konferenci, kot tudi, da "gre za politično zgodbo, za osebne interese.

Zdravje naših otrok Otroška srčna kirurgija: Od danes naprej brez domačih kardiologov

"Kdo bo odgovorajal, da se kaj zgodi. Otrok je bil operiran v UKC, zdravnik pa se bo vrnil v ZDA " so dejali sindikalisti, ki odgovorov o delovanju instituta še vedno niso prejeli. "Manjkala sta kazalec in palec, transplantirali pa so celo roko," se je glasila ena od prispodob na temo našega zdravstva. 

Zdravje Otroška srčna kirurgija: Na mestu je razmislek o tem, kje dobiti dodatne paciente

Gre za novo službo znotraj UKC, ob podpornih službah UKC Ljubljana. Sicer Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni po njihovem trenutno premore samo enega kardiologa ter dva direktorja, vsi trije pa za svoje delo prejemajo zelo dobro plačilo. 

Otroški srčni kirurg Jorge Salazar iz ZDA je tako pretekli teden  v Ljubljani že operiral, kot so dejali na novinarski konferenci, v operacijskih sobah UKC, ob navzočnosti tamkajšnjega osebja, ob njihovem rednem delu.

Te operacije  so bile opravljene z našo podporno ekipo, v naši operacijski sobi.  Anastezist, instrumentarka..., vsi so bili plačani po rednem delu, v dopoldanskem času. 

Sindikati se zato sprašujejo, zakaj je treba ustanavljati nov pravni subjekt za opravljanje dejavnosti, ki jo je že izvajal UKC Ljubljana, ob dejstvu, da naj bi podporne storitve inštituta in prostore zagotavljal UKC Ljubljana. Po njihovem je edina prava rešitev ohranitev in ureditev programa otroške srčne kirurgije v okviru kliničnega centra. 

Rdeči alarm

Foto: Saša Despot zdravstvo Medicinske sestre tudi moti, da jim kirurške ekipe sploh niso predstavili. "Dr. Gregorič je govoril, da bi potrebovali 25 sester za te otroke. Glede na to, da so časi dopustov, otroci pa že prihajajo. Za tega pacienta bo skrbela medicinska sestra in to 24 ur," je dodala sestra z oddelka za intenzivno terapijo otrok Milojka Kurtjak. 

Na robu zmogljivosti

Sestra je pojasnila, gre za edino takšno enoto v Sloveniji, uvajanje za delo, ki je zelo zahtevno, pa traja dve leti. "Delati bi moralo 95 sester, trenutno jih je le 39, kar pomeni, da smo kronično utrujene in na robu zmogljivosti. Enostavno se ne strinjamo s takšnim načinom reševanja težav," je dejala. Ministrstvo pa se po njihovem obnaša, kot da sploh ne obstajajo, čeprav "zvoni rdeči alarm".  Kurtjakova je tako napovedala, da se bodo medicinske sestre zatekle k "bolj radikalnim ukrepom", če bo ministrstvo njihova opozorila in zahteve še naprej ignoriralo.

"Dobiš pacienta, ki ga seveda ne moreš odklonit in nato dobiš še enega.  Vse je preloženo na nas. Tukaj ga imate, zdaj pa poskrbite zanj."

Sicer sindikalisti ( Sindikat Kliničnega centra Ljubljana, Sindikat podpore UKC - sindikat zdravstva Slovenije, enota UKC Ljubljana Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Sindikat sevalcev Slovenije pri sindikalni konfederaciji Pergam in Florence) menijo, da je predsednik sveta nacionalnega inštituta Igor Gregorič prava oseba, ki lahko vnese stabilnost v program, da se zaposli sposoben kader in opravlja najtežje posege. A to bi se lahko zgodilo v UKC Ljubljana in ne bi bilo treba vznemirjati z ad hoc rešitvami, smo slišali.

"Če bodo nove sestre z inšituta plačane po podjemni pogodbi, to pomeni,  da bodo v isti sobi ene plačane več, druge manj? Kako si bodo razporedile delo?  To delo je timsko?

Predčasno z dopusta

Sicer so medicinske sestre opozorile tudi pogajanja z vlado, ki so jih pripeljali skoraj do konca. Potem je vlada odstopila, nove pa še ni. Ena večjih težav je po njihovem vprašanje srednjih medicinskih sester, ki niso primerno plačane za svoje delo.

Ob težavah s kadri v UKC Ljubljana, na katere so sicer sestre že opozarjale -  zaradi njihovega pomanjkanja so v začetku julija zaprli sobo s petimi posteljami na oddelju za intenzivno interno medicino - je medicinska sestra Blanka Pust povedala, da je morala z dopusta, ker je zmanjkalo ljudi, ki bi delali. "V tej hiši sem 30 let in vedno so govorili, da je medicinskih sester, ampak tako malo kot jih je v ekipah zdaj, pa še ni zgodilo."

Klinični center V kliničnem centru zaradi pomanjkanja sester zaprli del oddeleka

Razpad javnega zdravstva

Po mnenju sindikatov bi lahko zgodba Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni pomenila razkroj javnega zdravstva in izgubo pomena UKC Ljubljana kot vrhunskega centra za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje. ustanovitev inštituta za otroške srčne bolezni je torej po njihovem nepremišljena poteza, ki vsaj dolgoročno ne rešuje problematike otroške kardiologije, uničuje pa javno zdravstvo.

Bolni otroci Otroška srčna kirurgija: Odpovedali novinarsko konferenco

V. d. direktorja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni Brane Dobnikar je medtem včeraj dejal, da želijo javnosti podrobno pojasniti vizijo delovanja inštituta ter predstaviti njegove kratkoročne in srednjeročne načrte. Pri tem naj bi posebno pozornost namenili novim oblikam dela, ki jih nameravajo vpeljati na področju otroške kardiologije. Kdaj bo inštitut začel s kliničnim delom, pa še ne vodo.