V torek 10. junija bo v Državnem zboru potekala že druga izredna seja nove sestave državnega zbora. Mudi se namreč s spremembo zdravniškega zakona in to zaradi hude kadrovske stiske na otroški kardiologiji in zaradi ustanavljanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOS).
"Superodbor" bo zasedal jutri
Novela, ki predvideva, da bo minister za zdravje v izjemnih primerih izdal odločbo, s katero bodo lahko zdravniki specialisti, ki imajo pridobljeno poklicno kvalifikacijo v tretji državi in imajo posebno strokovno znanje, opravljali zdravstvene storitve v Sloveniji, je dodeljena novoustanovljenemu skupnemu odboru, ki se bo besedah njegovega predsednika Rudija Medveda (LMŠ), prvič sestal danes.
Novelo je na dopisni seji sprejela vlada, ki opravlja tekoče posle, in ga po nujnem postopku poslala v DZ.
Po navedbah STA bo sprememba v DZ najverjetneje dobila zeleno luč, v torek so se namreč predstavniki ministrstva za zdravje sestali s predstavniki nekaterih poslanskih skupin in jim predstavili predlog zakona, po neuradnih informacijah pa naj bi dobili tudi njihovo podporo.
Začetek prve seje novega sklica DZ z nagovorom predsednika republike Boruta Pahorja, na kateri so imenovali mandatno-volilno komisijo DZ.
V zdravniški zbornici so medtem na DZ in državni svet poslali posebno pismo, v katerem opozarjajo na spornost nekaterih dopolnitev zakona. Organizacija zdravnikov pod vodstvom Zdenka Čebašek- Travnik sicer možnost angažiranja tujih zdravnikov podpira, čeprav opozarja, da ne gre za trajno rešitev.
Za zbornico nedopustno
Čeprav podpirajo večino rešitev, se pa ne strinjajo z delom, ki retroaktivno omogoča, da bodo vabljeni zdravniki iz tretjih držav lahko začeli opravljati zdravstveno dejavnost že pred uveljavitvijo zakona brez izpolnjevanja vseh pogojev, kar se jim zdi nedopustno. "Izpostavljamo posledico 3. člena, po katerem bodo lahko vabljeni zdravniki začeli opravljati zdravstveno dejavnost, ne da bi kdorkoli preveril ali izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 12.č člena, in ne da bi jim kdorkoli izdal upravni akt, s katerimi bi jim dovolil opravljanje zdravstvene dejavnosti," so zapisali na zbornici.
Sporni členi
Kot je znano, so se na Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni ( NIOSB) uspeli dogovoriti za sodelovanje z dvema ameriškima strokovnjakoma, sprememba zakonodaje, pa bo bi bistveno olajšala njun prihod. "Menimo, da nikakor ni mogoče z javnim interesom utemeljiti nezakonitega opravljanja zdravstvene dejavnosti zdravnikov, katerih kvalifikacije niso predhodno preverjene, ne obvladajo slovenskega jezika, zaradi česar neposredna komunikacija s pacientom, njegovimi starši oziroma skrbniki ni mogoča, in tudi sicer ne izpolnjujejo zakonsko določenih pogojev za opravljanje zdravniške službe," so še zapisali in dodali, da s tem ne bo omogočen nadzor nad temi zdravniki.
Premislek o smislenosti projekta
Zdravniška zbornica je ob tem opozorila še na težave pri ustanavljanju z NIOSB, ki kljub drugačnim zagotovilom ministrstva za zdravje, tudi po prvem juliju še ni odprl svojih vrat.
Če k vsem ugotovitvam "dodamo dejstvo, da s 1. julijem ni začel z delom niti 'administrativni del' inštituta, bo treba resno premisliti tudi o smiselnosti tega projekta", zaključujejo na zbornici.
Zbornica ob tem ugotavlja, da je bilo v zadnjih treh letih zaradi srčne napake operiranih povprečno 120 otrok, kar je po njhovem daleč od zahtevanih standardov za varno in kakovostno delovanje inštututa.
Program se lahko ustavi
"Na mestu je razmislek o tem, kje bo NIOSB dobil dodatne paciente, če nekajletni podatki kažejo, da v Sloveniji nimamo niti polovice od 250 pacientov, ki naj bi bili po mednarodnih standardih potrebni za varno in kakovostno delovanje inštituta," so zapisali in dodali, da je strokovnjakom treba zagotoviti dovolj pacientov, saj le na tak način ohranijo usposobljenost za delo. "Dokler ta cilj ne bo dosežen, je program, po besedah vodje projektne skupine, podvržen tveganju v takšni meri, da se program celo ustavi," še opozarjajo na zbornici.
Zdravstveni svet podvomil v dolgoročno vzdržnost projekta
O vzdržnosti inšituta so prejšnji mesev podvomili tudi neketeri člani Zdravstvenega sveta, ki so se vprašali ali tako majhna država res potrebuje takšno "super inštitucijo",v obliki samostojnega zavoda. Član zdravstvenega sveta, vodja službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na pediatrični kliniki Tadej Avčin, je ocenil, da gre za organizacijsko tveganje, navaja STA.
Zdravstveni svet je najvišji strokovno usklajevalni in posvetovalni organ ministra za zdravje na področju zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
Avčin je tudi izrazil skrb, ker bo ljubljanska pediatrična klinika zaradi vzpostavitve inštituta ostala brez kardiologije, kar je posebnost v primerjavi s tujimi pediatričnimi klinikami. Predsednik sveta Franc Strle pa je pogrešal pojasnila o sodelovanju med kliničnim centrom in inštitutom. Alojz Ihan pa je opozoril, da celotna zgodba ostaja brez dolgoročne ocene stroškov, "vsaj čez prst".
