Slovenija je med redkimi evropskimi državami z organiziranim sistemom šolske prehrane, vzorno športno vzgojo in preventivni pregledi, pa vendarle se spopada s problemom predebelih otrok.

V zadnjih tridesetih letih se je odstotek debelih otrok in mladostniko na globalni ravni zvišal za trikrat, visok odstotek prekomerne telesne teže in debelosti pa zaznavamo tudi v Sloveniji.

Vsak peti otrok predebel

"Od leta 1993 do leta 2010 se je delež debelih osnovnošolcev povečal za 4,2 odstotni točki, kar pomeni za 112 odsotkov, delež čezmerno hranjenih pa za 5,9 odstotnih točk oziroma za 44 odstokov. Delež gibalno neučinkovitih otrok je naraščal do šolskega leta 2010/2011 in se je od šolskega leta 1992/1993 povišal za 4,8 odstotne točke oziroma 54 odstokov," je na predstavitvi projekta Uživajmo v zdravju do zmanjševanja debelosti otrok in mladosti opozoril Gregor Jurak s Fakultete za šport in dodal, da lahko s šolskimi programi še kako pripomoremo k izboljšanju našega javnega zdravja:

Dokaz, da jim šport še kako pomaga

"V šolskem letu 2010/2011 je bil v tretjino slovenskih šol vpeljan program Zdrav življenjski slog, ki je vključenim otrokom zagotavljal eno do dve uri dodatne športne dejavnosti v šoli na teden. Na podlagi podatkov smo ugotovili, da je od leta 2011 do 2015 tudi zaradi uvedbe tega programa delež debelih osnovnošolskih otrok upadel za 0,7 odstotnih točk oziroma za skoraj 11 odstotkov, delež predebelih pa za 1,4 odstotne točke oziroma za skoraj 8 odstotkov," je pomen tovrstnih projektov ponazoril športni strokovnjak. 

Vcepimo jim zdrave prehranske navade

Na debelost seveda vplivajo tudi geni, po nekaterih raziskavah v razponu od deset pa tudi sedemdeset odstotkov. Pa vendarle, 15 do dvajset odstotkov dejavnikov, ki vplivajo na naše zdravje je povezanih z gibanjem in prehrano, je opomnil Matej Gregorič z NIJZ-ja, ki je ob tem dodal, da bi v Sloveniji lahko osemdeset odstotkov vseh prezgodnjih smrti preprečili s preprečevanjem kajenja, zdravo prehrano in večjo telesno dejavnostjo.

Ključni dejavniki, ki jih opazijo pri naših otrocih, so prenajedanje, izbirčnost, neredni obroki, nezadostno uživanje sadja in zelenjave; na jedilnikih naših otrok je tudi preveč mesa in maščob, ter seveda sladkorjev, ki so najbolj ključni:

"Številke so ogromne: 25 kilogramov sladkorja otroci letno zaužijejo s sadnimi sokovi, skupno kar 67 kilogramov. To so številke, ki nas seveda bodejo v oči in zato je treba ukrepat takoj. Otroci imajo namreč naravno prirojeno preferenco za sladek okus, veliko vlogo odigra tudi industrija, ki preferira močne okuse, z dodanimi sladkorji,"  je dodal strokovnjak za prehrano Gregorič in dodal, da pri vsem tem ne gre spregledati še psihološkega vidika prehranjevanja, saj hrana velikokrat služi kot tolažba ali nagrada.

Mladostniki slabo gibljivi

Na naše vprašanje, ali je v slovenskih šolah dovolj športne vzgoje, je strokovnjak s fakultete za šport dejal, da je šport, ki sedaj spada med izbirne vsebine v osnovnih šolah zelo dobro obiskan in priljubljen, velika težava pa so srednje šole, predvsem poklicne, kjer so fantje izredno slabo gibljivi.

Dijakinje močnejše in gibljivejše od dijakov

"To pa bi lahko bila potencialna bomba, saj gre za poklice, kjer bodo ti dijaki potrebovali dobro telesno vzdržljivost. Če dam za primerjavo, dekleta z gimnazij so bolj gibalno zmogljiva, kot fantje s poklicnih šol. So močnejše in hitrejše. En razlog za to je, da so dijaki poklicnih šol običajno iz socialno šibkejših okolij, drugi pa je, da je v teh programih najmanj gibalnih spodbud," nam je še pojasnil Jurak.

V Sloveniji so se sedaj problema debelosti med otroki lotili s projektom "Uživajmo v zdravju". V pilotni projekt, ki ga financira Norveški finančni sklad, so vključeni zdravstveni domovi, občine in 48 osnovnih šol s petsto učitelji, skupaj pa uvajajo inovativne pristope v šolskih okoljih za več kot sto tisoč otrok in mladostnikov.

vanda.levstik@zurnal24.si