Tokrat nas je vlak Slovenskih železnic popeljal v najpomembnejše prometno središče na Krasu, ki je obenem zanimivo tudi z vidika turistične ponudbe. Divača na ogled ponuja mnogotere naravne in zgodovinske znamenitosti, med drugim tudi svetovno znane Škocjanske jame.
Kljub zgoraj omenjeni svetovni turistični atrakciji pa tu ne boste dobili občutka, da ste v turističnem območju in da je turist zgolj priložnost za zaslužek. Tukaj ni gneče, kot jo posebej v poletnem času izkušamo v ostalih turističnih krajih, kar omogoča obiskovalcem, da lahko stkejo pristen stik z domačini. Siceršnja hitrost novodobnega načina življenja je nekoliko prehitra za tukajšnje ljudi, zato se gostje praviloma počutijo kot polnokrvni del majhne, a očarljive skupnosti.
Divača leži na tako imenovanem kontaktnem krasu, na stičišču apnenčastega in flišnatega sveta, kar se v naravi kaže skoraj kot živi muzej. Ravno tu so kraški pojavi najbolj pogosti in mogočni. Biser med njimi so seveda vsem dobro poznane Škocjanske jame, ki so vpisane na Unescov seznam svetovne naravne dediščine, poleg tega pa so tudi del Ramsarske konvencije svetovnih mokrišč.
Vendar pa niso edine jame na tem področju. Nedaleč od Parka Škocjanske jame leži manj znana, a nič manj zanimiva Divaška jama. Z geološkega vidika je starejša od Škocjanskih jam in je v svojih globočinah že gostila znane zgodovinske osebnosti, npr. Sigmunda Freuda. Jame in ostale kraške pojave izoblikuje voda in na območju Divače je večino teh oblikovala Velika voda kot ji pravijo domačini, ali z drugim imenom reka Reka.
Vsi ljubiteli hribov lahko obiščete tudi hrib Vremščica, ki se s svojimi 1027 metri nadmorske višine razprostira nad Vremsko dolino na eni in Senožeškim podoljem na drugi strani. Gre za zelo priljubljeno pohodniško točko. Na pobočjih Vremščice je veliko pašnih živali, iz ovčjega mleka se proizvaja tudi visokokakovostni sir.
Divača je poznana tudi kot rojstno mesto prve slovenske filmske zvezde Ide Kravanja, ki jo javnost bolje pozna pod drugim imenom Ita Rina. V njeni rojstni hiši, Škrateljnovi domačiji, ki je tudi prvovrstni primerek tradicionalne kraške arhitekturepa, je danes urejen Muzej slovenskih filmskih igralcev.
Za nekatere znamenitosti se je treba bolj potruditi, saj so nekoliko bolj skrite, a zato nič manj vredne ogleda. Na območju občine Divača namreč stojijo kar štirje gradovi, na žalost gre danes le še za ruševine. Dva gradova sta bila v Senožečah, eden na vrhu hriba, drugi ob vznožju, v Brkinih v vasi Podgrad pri Vremah stojijo ruševine gradu Švarcenek, nad reko Reko pa stoji grad Školj. Gradova v Senožečah in grad Školj sta bila popisana in narisana tudi v Slavi Vojvodine Kranjske.
Hoja od železniške postaje v Divači do prav posebne slikovite udorne doline – udornice Risnik nam ne vzame dosti časa, saj se le-ta nahaja slabih 500 metrov južneje. Nastala je z vdrtjem stropa nekdanje jamske dvorane, njena povprečna globina pa znaša 72 metrov. Dno udornice je precej uravnano, proti obodu se dvigujejo melišča, ki proti vrhu prehajajo v visoke prepadne stene. V prepadnih stenah najdejo zavetje številne ptice, zaradi temperaturne inverzije pa v dolini Risnik uspeva specifična vegetacija. Okoli udornice je speljana zanimiva Krasoslovna naravoslovna učna pot Divaški Kras, ki predstavi najbolj značilne posebnosti tega naravnega območja.
Ljubitelji kolesarstva pa pridejo na račun na drugem koncu občine – v pokrajini Brkini, kjer vijugaste, ozke in s prometom neobremenjene ceste ponujajo veliko možnosti za kolesarstvo in pohodništvo. Tam najdemo visoke vasi in zaselke, kjer se je čas skorajda ustavil. Znani so predvsem kot območje, bogato s sadjem in s tem povezanimi dejavnostmi, npr. žganjekuhu. Poleg tega pa tu v jesenskem času obilno uspevajo kostanji in gobe.