Tokratna ideja za izlet z vlakom je pisana na kožo vsem ljubiteljem zelenega zlata, kot domačinu pravijo hmelju, saj se ga na tem koncu Slovenije nahaja na pretek. Odpravite se v samo središče Spodnje Savinjske doline, ki velja za svet hmeljarskih in pivovarskih skrivnosti, v mesto Žalec.
Ta je javnosti najbolj poznan po prvi fontani piva na svetu – Fontani piv Zeleno zlato, ki je ime malega mesta ponesla v svet. Kot poklon hmeljarstvu in pivovarstvu v Spodnji Savinjski dolini je zaživela leta 2016 in predstavlja srce druženja za domačine in obiskovalce v mestnem parku. Vrček s čipom obiskovalcem omogoči pokušnjo različnih vrst piva z aromatičnim štajerskim hmeljem. Da doživetje ostane nepozabno, lahko vrček, ki ga je zasnoval znani oblikovalec Oskar Kogoj, po pokušnji odnesete domov. Fontana piv obratuje od aprila do konca oktobra, piva na fontani pa se mesečno menjajo, zato bo doživetje ob vsakem obisku imelo nekoliko drugačen 'okus'.
Mesto, ki leži zahodno od Celja in se je v zgodovinskih zapisih prvič pojavil nekje v poznem 12. stoletju, s seboj nosi zanimivo zgodbi. Ko je v sredini 19. stoletja bolezen uničila večino poljščin v regiji, je lokalni plemič in rezident graščine Novo Celje Janez Hausenbichler predlagal, naj ponovno ne posadijo le enakih nizko donosnih poljščin, temveč raje sadike slovitega württemberškega hmelja. Te se jih je med svojim zadnjim obiskom Nemčije po čistem naključju spomnil pretihotapiti domov. Kmetje so se strinjali in izkazalo se je, da ima dolina popolno podnebje za gojenje hmelja. Ostalo, kot pravijo domačini, pa je le zgodovina.
Vse se vrti okoli hmelja
Poleg unikatne turistične točke pa je kraj za obisk zanimiv še zaradi drugih znamenitosti in stvari, ki jih je tam mogoče početi, večina je sicer tesno povezanih s tam najpomembnejšo dobrino – s hmeljem.
Kot nam je zaupala Katja Fajič iz TIC-a Žalec med točke, ki v tistem koncu Slovenije enostavno 'pašejo' med obvezne postanke, tudi Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva. Ta se nahaja v obnovljeni sušilnici hmelja in v štirih nadstropjih pripoveduje zgodbo hmeljarstva ter pivovarstva doline, z zanimivimi zgodbami preplete preteklost in sedanjost ter obiskovalce obogati z izkušnjo. Ena takšnih je virtualno-resničnostni film 'Doživetje zelenega zlata', ki gledalca s pomočjo posebnih VR očal ponese v vsakdan obiralcev hmelja.
Druga lokacija, ki je v tistih krajih vsekakor ni za preskočiti, je jama Pekel v bližini Šempetra. Predstavlja enega največjih biserov Spodnje Savinjske doline. Poleg prelepih kapnikov jo krasi najvišji podzemni slap v Sloveniji, ki ga lahko občudujemo z neposredne bližine.
V Šempetru je poleg že omenjene jame Pekel sicer vredno obiskati še Rimsko Nekropolo, bogat arheološki park ohranjenih grobnic veljakov iz bližnje rimske Celeie, ki obiskovalce popelje v čas Rimljanov.
V Žalcu in okolici ne bo dolgčas niti ljubiteljem narave in aktivnih doživetij. Na krajši približno tri kilometre dolg sprehod se obiskovalci lahko odpravijo okrog Ribnika Vrbje, ki je pravo zatočišče za različne vrste ptic. Ponirkova postojanka ob ribniku pa obiskovalcem vseh starostnih skupin omogoča prijeten postanek na poti.
Za bolj aktivne in tiste željnih nekoliko večjih pohodnih podvigov pa je prava izbira sprehod po štirinjast kilometrov dolgi Hmeljski poti, ki med hmeljišči vodi od Ekomuzeja, mimo baročnega dvorca Novo Celje, Bio parka NIVO in Ribnika Vrbje vse do Šempetra.
V Žalcu in okolici je poskrbljeno tudi za kolesarje. Dobro označene kolesarske poti, različnih zahtevnostnih stopenj so kot nalašč tako za družinske izlete kot za avanturiste. Tisti brez lastnega kolesa se lahko na izlet do privlačnih točk Spodnje Savinjske doline odpeljejo z 'zelenimi kolesi', ki so na izposojo v TIC-u Žalec in Ekomuzeju, ali pa s kolesi sistema Kolesce, ki so na voljo na petih različnih lokacijah po Žalcu.
Vse ljubitelje plezanja pa v bližini Žalca vabi naravno plezališče Kotečnik. Plezališče je zelo dobro poznano med plezalci, tudi po Evropi, saj je največje slovensko plezališče z več kot 300 plezalnimi smermi vseh težavnostnih stopenj.
"Spodnja Savinjska dolina je res vredna postanka in raziskovanja. Je eden izmed tistih kotičkov domovine, ki ob potovanju iz prekmurskih ravnic do morja pritegne pozornost s polji hmelja. In po hmeljarstvu je dolina res znana, nekoč so ji radi rekli celo 'Dolina zelenega zlata', na turistični zemljevid pa jo je 'postavil' ravno poklon tej tradiciji hmeljarstva – fontana piv Zeleno zlato," k obisku povabi turistična predstavnica.
