Evropska centralna banka (EIB) je objavila raziskavo o podnebju 2021 – 2022, v kateri raziskujejo pogled državljanov EU na podnebne spremembe. Rezultati raziskave kažejo na to, kako državljani EU dojemajo podnebne spremembe in katere ukrepe v boju proti njim pričakujejo od svoje države.

Največji izziv človeštva je podnebje

Kar 81 odstotkov vprašanih na ravni EU meni, da so podnebne spremembe in njihove posledice največji izziv človeštva v 21. stoletju. S tem se strinja tudi 76 odstotkov Slovencev, nekoliko bolj (83 odstotkov) se s tem strinjajo levo politično usmerjeni, nekaj manj (69 odstotkov) pa desno politično usmerjeni. 

Velika večina, kar 83 odstotkov, Slovencev ocenjuje tudi, da podnebne spremembe vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Delež teh se glede na prejšnjo raziskavo povečuje, hkrati pa je tudi višji od povprečja v EU, ki znaša 77 odstotkov.

Dvom v vlado 

Več kot tri četrtine Slovencev meni, da jih podnebna kriza skrbi bolj kot vlado, zato ne verjamejo, da bo Slovenija sposobna izvesti zeleni prehod. Samo 39 odstotkov jih namreč meni, da bo Sloveniji uspelo drastično zmanjšati emisije do leta 2050. Tako meni 80 odstotkov politično levo usmerjenih in le 41 odstotkov politično desno usmerjenimi. Tudi v povprečju EU27 ni bistveno boljše, saj le 42 odstotkov meni, da bodo v državah uspeli doseči ambiciozne cilje zmanjšanja emisij do leta 2050.

Zato kar 71 odstotkov Slovencev podpira strožje vladne ukrepe, ki zahtevajo spremembe v ravnanju ljudi, osem odstotkov pa jih še vedno meni, da globalno segrevanje ni posledica človekovih dejavnosti.

Okolje Podnebni znanstveniki prižigajo nove rdeče alarme

Zelo nizka podpora jedrski energiji

Ko gre za vire energije, ki naj bi jim država posvetila največ pozornosti v boju proti globalnemu segrevanju, 70 odstotkov Slovencev meni, da bi to morali biti obnovljivi viri energije. V EU27 jih tako meni 63 odstotkov. Pri tem pa presenetljivo, da OVE bolj podpirajo starejši od 64 let (76 odstotkov), mlajši od 30 let pa nekoliko manj (68 odstotkov).

Podpora je različna tudi glede na politično opcijo. OVE podpira 95 odstotkov z leve politične opcije in 89 odstotkov z desne. Bolj naklonjene so jim tudi ženske kot moški, 80 proti 60 odstotkov. Upoštevajoč dohodkovne razrede podpornikov OVE, pa bistvenih razlik med njimi ni.  

Prav tako kot OVE, pa Slovenci bolj kot Evropejci v povprečju, podpiramo jedrsko energijo. Podpora tej pa je nizka, saj jo podpira le 14 odstotkov Slovencev, Evropejcev pa še manj, le 12 odstotkov. Opazne pa so razlike po spolu, saj jedrsko energijo podpira 23 odstotkov moških in le pet odstotkov žensk. 

Namesto letal hitri vlaki

Skoraj 80 odstotkov Slovencev in 69 odstotkov Evropejcev bi podprlo uvedbo davka na izdelke in storitve, ki najbolj obremenjujejo oziroma prispevajo h globalnemu segrevanju. To podpirajo tudi tisti z nižjimi dohodki. 

Velika večina Slovencev, kar 94 odstotkov, se podpirajo najmanj najmanj petletno garancijo za vse električne ali elektronske izdelke, nadomestitev poletov na kratke razdalje s potovanji s hitrimi vlaki z nizkimi emisijami in krepitev izobraževanja in osveščanje mladih o trajnostni potrošnji.

Iz rezultatov raziskave, ki se nanašajo na Slovenijo, lahko razberemo, da si velika večina Slovencev želi strožjih ukrepov in orodij, s katerimi bi se lažje borili proti podnebnim spremembam, je povedala podpredsednica EIB Lilyana Pavlova.  Zdi se, da se Slovenci kot državljani ene najbolj zelenih držav na svetu, ki je zgled uspešnega zelenega in trajnostnega razvoja, zavedajo nevarnosti ter potrebnih rešitev in ukrepov, je še dodala.  

Okolje Neverjetno, kako hitro se segreva ozračje v Sloveniji