29. julija smo obeležili letošnji dan globalnega okoljskega dolga. To pomeni, da je človeštvo po izračunih organizacije Global Footprint Network izrabilo toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna pridelati oziroma obnoviti v enem letu. Obenem se je pričela kampanja 100 dni priložnosti, ki vodijo do podnebnega vrha COP26 v Glasgowu. Ta izpostavlja praktične načine za vsako državo, mesto ali podjetje, s katerimi se lahko pripravijo na posledice ekološkega dolga.
''Evropa je ambiciozna, vendar še vedno ne dovolj glede na svoj zgodovinski dolg in finančne resurse, s katerimi razpolaga,'' komentira Pariški podnebni sporazum in Evropski zeleni dogovor Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, društva za sonaraven razvoj. Kljub temu ocenjuje, da bo letošnja okoljska konferenca priložnost, da se v okviru podnebnega dogovora določijo mehanizmi za implementacijo, finančna sredstva za države, ki bodo za prehod na trajnostne modele ekonomije potrebovale pomoč, opredelijo kazni za kršitelje… čemur pa se bo podnebna politika lahko prilagodila šele sčasoma.
Posledice podnebnih sprememb se lahko v veliki meri pripišejo antropološkim delovanjem. Dan okoljskega dolga lahko vzamemo kot opomin tudi ostalim podnebnim spremembam, ki že zadevajo naš vsakdanjik. V Sloveniji se je temperatura v zadnjih nekaj desetletjih dvignila nadpovprečno v primerjavi z ostalimi predeli Zemlje. Po podatkih ameriške agencije Nasa je bila povprečna temperatura na površini Zemlje leta 2020, skupaj z letom 2016, rekordno visoka, najvišja v zgodovini meritev. Iz podatkov je razvidno, da se je svetovna temperatura zraka ob površju od leta 1880 v povprečju dvignila za dobro stopinjo Celzija. Zaskrbljujoč podatek priča, da se je Sloveniji in njeni okolici dvig temperature še podvojil. To pomeni, da se Slovenija segreva nadpovprečno hitro.
Globalni dan ekološkega dolga 2021 je 29.7.2021. Slovenija ga je dosegla že 30.4.2021.
Lani je ta dan nastopil tri tedne pozneje, in sicer 22. avgusta, kar lahko pripišemo ustavitvi gospodarstva in javnega življenja v zgodnjih fazah pandemije covida-19. Kot poudarja sogovornica Kavka Gobbo, to nakazuje, da je sprememba trenda v naših vsakdanjih navadah možna: ''Določene pozitivne spremembe se bodo ohranile, kot je recimo delo na daljavo. Škoda, da nam je ravno ta kriza pokazala, kako velik potencial za spremembe obstaja. Nekatera mesta, kot je Milano, so ugotovila, da lahko zaprejo velik del mesta za avtomobile in s tem ne izgubijo popolnoma nič, pozitivno pa vplivajo na raven lokalnega onesnaženja in prispevka toplogrednih vplivov.''
Prav tako so se spremembe v smeri trajnosti pokazale in tudi ohranile v naših načinih potovanja, pa naj bo to z izbiro prevoznih sredstev ali že s samo izbiro destinacije. ''To je znak, da lahko ob zastavljenem družbeno pomembnem cilju mobiliziramo veliko ljudi in sredstev - dober primer tega je bila udeležba na nedavnem referendumu. Volivci so prepoznali pomembnost tematike in se odpravili na volišča,'' pojasnjuje predsednica okoljske nevladne organizacije.
Okoljski/ekološki odtis meri, koliko planetov Zemlja bi potrebovali za naš način življenja, meri pa se v globalnih hektarjih površine, ki jo za svoj način življenja potrebuje posameznik. Primer je kalkulator, ki so ga razvili pri Global footprint network, v slovenščino pa so ga prilagodili pri Inštitutu za zdravje in okolje.
Ob dnevu okoljskega dolga so v podjetju Schneider Electric, enemu od organizatorjem kampanje pred podnebno konferenco zapisali, da je pred nami izziv, "kako se naučiti lekcije in naučeno uporabiti v gospodarstvu, da postanemo bolj prilagodljivi in uspešni v skladu s tem, kar nam lahko Zemlja ponudi. Uresničitev obljube svetovnih vlad v Parizu leta 2015 - ohranjanje globalnega segrevanja na največ dveh stopinjah Celzija - zahteva celovito prenovo naših energetskih sistemov in popolno zmanjšanje emisij ogljika do leta 2050."
Kot so navedli, današnja človeška civilizacija porablja vire 1,7 planeta Zemlje.
Da je dan okoljskega dolga "spolzel" nazaj na 29. julij, "jasno kaže, da so lahko načrti za okrevanje v postcovidnem obdobju dolgoročno uspešni le, če bodo vključevali obnavljanje in učinkovitost ekoloških virov", je v začetku junija na Twitterju zapisala organizacija Global Footprint Network.
Negativne posledice mačehovskega odnosa do našega planeta opažamo že desetletja, napovedi okoljevarstvenikov za naslednje generacije so vse bolj črne. Če ne spremenimo svojih navad in če ne začnemo takoj, ne bomo uspeli ustaviti katastrofalnih sprememb na našem planetu. K temu lahko pripomore vsako podjetje, vsaka občina, vsaka družina, vsak posameznik … Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Zmanjšaj svoj ogljični odtis”, kjer bomo glasno ozaveščali o problematiki, spregovorili z zanimivimi sogovorniki in tudi tako poskrbeli za generacije, ki pridejo za nami.
Google plačuje dober dohodek od doma od 4600 do 6200 evrov na teden, kar je neverjetno pred letom dni, ko sem bil brezposeln v strašnem gospodarstvu. tukaj sem začel ......... >>>>>>>>>>> 𝐖𝐰𝐰.𝑬𝒓𝒐𝑷𝒓𝒐𝒇𝒊𝒕.𝐜𝐨𝐦
Zanimivo je,da ravno tisti,kateri so povzročili in so glavni krivci za globalno segrevanje-vse zaradi bogatenja,bi sedaj odvzemali in preprečevali nič krivemu narodu dostojanstvo in človekove pravice v vidu zmanjševanja globalnega segrevanja,ker se bojijo za svoje "velike" riti.....
Neverjetno ja. Zunaj je 17 stopinj C in zadnji dan julija.