Evropska unija je s sprejetjem direktive o pravici do popravila lani naredila pomemben korak naprej pri (ponovnem) vzpostavljanju dostopne možnosti za popravila. Proizvajalci morajo pri določenih kategorijah izdelkov omogočiti dostop do rezervnih delov in tehničnih informacij najmanj deset let po prenehanju proizvodnje izdelka.
Direktiva prinaša precej sprememb, predvsem pa novih obveznosti za proizvajalce in ugodnosti za potrošnike. "Ob dolgoživosti, vzdržljivosti in zanesljivem delovanju je popravljivost izdelkov ena najbolj pomembnih lastnosti. Na ta način se ne le podaljša življenjska doba, temveč se zmanjšajo stroški uporabe in onesnaževanje okolja", sporočajo iz ZPS.
Direktivo morajo članice v naslednjih dveh letih smiselno vključiti v svojo zakonodajo, sčasoma pa bodo njena določila veljala za vse izdelke, ki spadajo v okvir zakonodaje o okoljski zasnovi (Ecodesign). Kot navajajo na ZPS, se zgodba se začenja s telefoni, tablicami in nekaterimi gospodinjskimi aparati.
Obveznost proizvajalcev za popravila
Proizvajalci morajo zagotavljati storitve popravil tudi po izteku garancijskega roka, ob določenih pogojih, in sicer do 10 let.
Cena popravil
Popravila morajo biti brezplačna, ali na voljo po "razumni ceni". V praksi bi to po navedbah ZPS potrošniki in serviserji oziroma proizvajalci različno razumeli. Marsikateri potrošnik bi se za popravilo lažje odločil ob brezplačnem pregledu okvarjenega izdelka, za kar nekateri serviserji zaračunajo tudi več kot 50 evrov.
Še en del direktive govori o "razumnih stroških". "Gre za razmerja med proizvajalci oziroma pooblaščenimi serviserji in drugimi ponudniki popravil, neodvisnimi serviserji, a tudi fizičnimi osebami," pojasnijo na ZPS.
Podaljšanje garancije
Popravila med garancijskim obdobjem podaljšajo veljavnost garancije za eno leto.
Standardizirana oblika informacij
Potrošniki bodo lahko od serviserjev zahtevali informacije (npr. ceno, trajanje storitve) prek standardiziranega evropskega obrazca za informacije o popravilih, kar bo omogočilo lažjo primerjavo med posameznimi ponudniki popravila. Te informacije morajo biti na voljo brezplačno.
Spletna platforma za popravila
Vzpostavljena bo spletna platforma za lažje iskanje storitev in informacij o popravilih. Nacionalne platforme morajo biti postavljene najpozneje do 31. julija 2027.
Kakovostna merila za popravila
Razvit bo preprost standard kakovosti za storitve popravila, ki bo izpostavil dobre izvajalce.
Prepoved oviranja popravil
Proizvajalcem ne bo dovoljeno uporabljati tehnik, ki preprečujejo popravila, vključno z omejevanjem uporabe rezervnih delov tretjih oseb ali rabljenih delov, tudi programske opreme, kjer pa so dovoljene izjeme zaradi zaščite intelektualne lastnine.
Pomemben del ocene popravljivosti izdelka se nanaša na nepovezovanje delov v večjo celoto. "To je v zadnjih letih postajala vse bolj pogosta praksa, zaradi katere je bila zamenjava tudi manjšega dela povezana z visokimi stroški zamenjave celotnega sklopa."
Na ZPS pričakujejo razmah neodvisnih serviserjev in pobud, kakršne so popravljalnice (repair cafe), v katerih se potrošniki lahko sami podučijo, kako popravljati različne izdelke.
Dostop do rezervnih delov in informacij
Proizvajalci morajo po razumnih stroških omogočiti dostop do rezervnih delov, informacij o popravilih in vzdrževanju, vključno s programsko opremo, potrebno za popravila. Rezervni deli bodo morali biti na voljo vsakomur, njihova cena razumna, pomembno pa je, da v ta okvir spada tudi morebitna programska oprema, ki je potrebna pri popravilu oziroma diagnostiki.
Hkrati pa proizvajalci ne bodo smeli omejevati uporabe neoriginalnih rezervnih delov, seveda pa bodo morali biti ti v skladu z določenimi standardi. "Pri tem obstaja upanje, da se bo standardizacija delov na splošno povečala (tako znotraj posameznih znamk kot na celotnem trgu) in bodo zato lahko bolj pogosto naprodaj v nespecializiranih prodajalnah," dodajajo na ZPS.
Kot rezervni del direktiva razume tudi programsko opremo, zato lahko vsaj pri nekaterih izdelkih pričakujemo možnost, da namesto uporabniškega vmesnika, kot si ga je zamislil proizvajalec, namestimo drugačnega, morda bolje prilagojenega, pisanega, modnega, ki ga bo pripravil neodvisni ponudnik.
Nadgradnja slovenskega sistema
Slovenski sistem bo treba le nadgraditi, saj že zdaj velja pravica do popravil pri izdelkih, za katere velja obvezna garancija, proizvajalci pa morajo zagotavljati rezervne dele najmanj tri leta po preteku garancijskega obdobja.
V večini drugih držav te možnosti niso poznali, a tudi pri nas se je v zadnjih letih popravljanje zaradi stroškov popravila, ki predvsem za starejše izdelke hitro presežejo njihovo ekonomsko vrednost, vse bolj umikalo zamenjavi za nov izdelek, dodajajo na ZPS.
"Pod črto lahko rečemo, da je na papirju direktiva spodbudna, kaže v pravo smer, a v praksi bo treba izpiliti številne podrobnosti, ki bi lahko ovirale postopek popravila," še pravijo na ZPS.
Se je Bruslju zmešalo? To je namreč eden zelo redkih razumnih ukrepov, ki bi ga morali še nadgraditi in predvsem zagotoviti, da bo izvajan. S primerno zagroženimi kazenskimi mehanizmi v primeru izogibanja tem predpisom. Boljši in trajnejši izdelki, manjša poraba… ...prikaži veča časa, energije, surovin, manj smeti...da o dodatnih pozitivnih posledicah na miselnost plebsa niti ne govorimo..
Večina naprav ne "dela" zaradi namerne omejitve softwerja in ne zaradi mehanske okvare. O tem pa v EU direktivi ni omenjeno in bo treba aparat tako ali tako zamenjati.🥴
Eden večjih problemov je zagotavljanje manjših rezervnih delov. Zgodilo se mi je že, da sem moral zaradi puščajoče tesnilke črpalke pralnega stroja plačati novo črpalko !