Ministrstvo za okolje in prostor je za obravnavo na vladi poslalo predlog programa porabe sredstev podnebnega sklada za leti 2022 in 2023. 

Podnebni sklad, ki se financira s sredstvi iz prodaje ogljičnih kuponov, naj bi bil v tem in prihodnjem letu težak 555 milijonov evrov, v kar so všteta tudi še neporabljena sredstva iz preteklega obdobja v višini 185 milijonov evrov. Sicer pa bo Slovenija letos na dražbi ponudila 2.142.000 kuponov. Na podlagi gibanja cene kuponov iz preteklosti je letni priliv v letu 2022 ocenjen na 200, v letu 2023 pa na 170 milijonov evrov.  

Za različne programe, ki se sofinancirajo iz podnebnega sklada naj bi tako letos izplačali 239, prihodnje leto pa 304 milijone evrov, skupaj torej 543 milijonov evrov. 

Največ denarja za solidarnostni dodatek

Največji delež predvidenih sredstev predstavlja skoraj 107 milijonov evrov velik sveženj za izplačilo solidarnostnega dodatka za odpravo energetske revščine, ki naj bi ga izplačali še letos vsem, ki so do tega dodatka upravičeni skladno z zakonom o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Ukrep izvaja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Pregledali smo razrez porabe sredstev iz podnebnega sklada, ki so namenjena občanom za različne naložbe in jih na podlagi pogodbe z MOP izvaja Eko sklad. 

Za novo ogrevanje več kot 55 milijonov evrov

Največ sredstev bo oziroma je namenjenih za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami. Letos je v ta namen na voljo 23,85, prihodnje leto pa še več, 31.9 milijona evrov. 

V okviru tega se bo financirala tudi vzpostavitev in delovanje mobilnega demonstracijskega centra za kurjenje v malih kurilnih napravah ter ozaveščanje in izobraževanje uporabnikov naprav na lesno biomaso glede primernega goriva in pravilnega načina kurjenja.

Za sončne elektrarne drugo leto 24 milijonov evrov

Za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo je namenjenih 25 milijonov evrov, od tega 24 milijonov prihodnje leto.

Velika novost na tem področju so spodbude za kombinacijo sončne elektrarne za oskrbo z električno energijo in hranilnik. 

Sicer pa bodo sredstva tako kot do zdaj namenjena za namestitev naprav za individualno in skupnostno samooskrbo gospodinjskih odjemalcev ali malih poslovnih odjemalcev z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije. Predlagani znesek bo predvidoma predstavljal sredstva za pokrivanje primanjkljaja za vloge, prispele na javni poziv, ki je bil zaprt marca letos, in za nov javni poziv. 

Eko sklad Toliko boste zdaj čakali na odobritev in izplačilo subvencije

Za gradnjo hiš skoraj 17 milijonov evrov

Za trajnostno gradnjo skoraj ničenergijskih stavb je letos na voljo šest, v prihodnjem letu pa 16,72 milijona evrov. Sofinancirajo se naložbe v gradnjo ali nakup skoraj ničenergijskih novih stavb, naložbe v celovito obnovo starejših stavb in nakup stanovanj v novih ali obnovljenih skoraj ničenergijskih stavbah. Del teh sredstev bo namenjenih tudi za naložbe v gradnjo skoraj ničenergijskih stavb javnega značaja.

Subvencije Toliko milijonov bo na voljo za gradnjo družinskih hiš

Za posodobitve in naložbe v OVE 15 milijonov evrov

Za naložbe v OVE in učinkovito rabo energije bo za občane na voljo 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Sofinancirajo se vloge iz javnega poziva Eko sklada 99SUB-OB22, s čimer se bo omogočilo neprekinjeno dodeljevanje teh spodbud v letu 2023, saj sicer razpoložljiva sredstva Eko sklada tega ne bi omogočala. Namen javnega poziva je povečanje rabe obnovljivih virov energije in večja energijska učinkovitost v stavbah ter zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

Za socialno šibke dodatnih 24 milijonov evrov

Prihodnje leto bo socialno šibkim občanom dodatno namenjenih 24 milijonov sredstev za investicije v ukrepe večje energetske učinkovitosti eno- ali dvostanovanjskih stavb. Sofinancirajo se tiste naložbe v energetske prenove in izboljšanje energetskega stanja stavb, ki sicer nikoli ne bi bile energetsko obnovljene, ker socialno šibki občani ne razpolagajo s sredstvi za lastno udeležbo v investiciji.

Poleg tega pa bo prihodnje leto 102.000 evrov namenjenih zmanjševanju energetske revščine socialno ogroženih gospodinjstev v okviru programa ZERO, ki ga tudi izvaja Eko sklad. 

Občani se pri strokovnem delavcu na centru za socialno delo z izpolnjenim letakom ZERO prijavijo na brezplačni obisk energetskega svetovalca na domu. Ta opravi energetski pregled stavbe in stanovalci pridobijo informacije o potrebnih spremembah za učinkovitejšo rabo energije. Financira se nakup paketa enostavnih naprav za zmanjšanje rabe energije in vode, in sicer LED-sijalke, reducirne mrežice (perlatorji), podaljški za električno energijo s stikalom za izklop, varčevalni nastavki za pipo in tuš, tesnila za okna, odsevne folije za radiatorje.