Včeraj je odbor DZ za infrastrukturo na seji, ki se je zavlekla pozno v noč, razpravljal o novem omrežninskem sistemu, ki v zadnjem tednu buri duhove v politiki. Od ogorčenja predsednika vlade Roberta Goloba, ki je sistem označil za nepravičen in zastarel, so poslanci koalicije prišli do bolj umirjenih tonov. Prvotni sklep, da naj Agencija za energijo sistem zamrzne, so umaknili in predlagali ter sprejeli sedem novih sklepov.  

Sedem pozivov Agenciji za energijo

Poslanici Svobode in SD so ob delni podpori Levice, ki se z vsemi predlaganimi sklepi ni strinjala, izglasovali, naj agencija sistem prilagodi tako, da bo prehod iz poletne v zimsko sezono čim blažji, torej da razlike v tarifah ne bodo tako velike. Agencija naj bi tudi sprejela ukrepe, s katerimi bi stimulirala tehnologije za zeleni prehod tako, da uporabniki zaradi teh ne bodo plačevali višje omrežnine, sistem naj spodbuja odjem, ne pa kaznuje neprilagajanje. Agencija naj uvede prehodno obdobje, dokler odjemalcem ne bodo na voljo sprotni podatki o odjemu in obremenitvah. Za poslovne odjemalce naj uvede dveletno prehodno obdobje, nov obračun pa naj zanje uvaja postopno. Poleg tega od agencije v desetih dneh pričakujejo analizo učinka novega sistema na vse odjemne skupine in odziv na predlagane sklepe. V zadnjem sklepu pa so ministrstvu za okolje, podnebje in energijo predlagali, da preuči vlogo regulatorja in s tem na nek način agenciji in direktorici Duški Godina izrazili nezaupnico. 

V večurni razpravi se je izkazalo, da je srž problema novega omrežninskega sistema obračun omrežnine za poslovne odjemalce in lastnike sončnih elektrarn, ki naj bi po novem plačevali več. 

Največji bodo plačevali od dva- do štirikrat več

Po navedbah Vesne Nahtigal generalne direktorice GZS, kjer želijo zamrznitev omrežnine, naj bi se skupni stroški omrežnine elektrointezivnih podjetij povečali za dva do štirikrat. 

Dodatne obremenitve bodo po njenih besedah vplivale na 640 podjetij, ki na leto ustvarijo tri odstotke BDP in zaposlujejo 27.000 ljudi. Ta delovna mesta so lahko ogrožena, je poudarila in dodala, da omenjena podjetja s svojimi proizvodi oskrbujejo približno 22.000 drugih slovenskih podjetij, ki ustvarijo 22 odstotkov BDP in zaposlujejo 225.000 ljudi. Negativni učinki, ki po mnenju GZS ne odražajo dejanskih stroškov, so zato lahko veliki, saj bodo podjetja postala nekonkurenčna. 

Prizadevanja GZS so podprli v SDS, kjer predlagajo, da se nov sistem omrežnine ukine, ker gre, kot je dejal poslanec Andrej Kosi, v škodo gospodarstva in s tem ljudi, ki bodo ostali na cesti, brez služb, ker se bodo podjetja selila v tujino. Da omrežnina zmanjšuje konkurenčnost podjetij, pa so prepričani tudi v NSi. 

Mervar je predstavil drugačne podatke

Foto: Anže Petkovšek Aleksander Mervar

Navedbe generalne direktorice GZS je ovrgel direktor Elesa Aleksander Mervar, ki je postregel z zelo konkretnimi podatki. Po novem bodo gospodinjstva na letnem nivoju v povprečju plačevala osem odstotkov manj omrežnine, kar naj bi veljalo za približno 93 odstotkov gospodinjstev. Mali poslovni odjemalci na nizkonapetostnem omrežju naj bi plačevali kar tretjino manj, dve skupini poslovnih odjemalcev na srednjenapetostnem omrežju naj bi plačevali od 24 do 29 odstotkov več, manjši odjemalci na visokonapetostnem omrežju 224 odstotkov več, največji odjemalci na prenosnem omrežju pa 197 odstotkov več. 

Sliši se veliko, a Mrvar je navedeno postavil v kontekst. Za največjega industrijskega porabnika električne energije v Sloveniji je do zdaj omrežnina v skupnem računu za elektriko predstavljala le 1,29 odstotka. Po novem bo predstavljala 5,31 odstotka, vendar, kot je poudaril, to pomeni le 0,3 odstotka prihodkov tega podjetja. 

Slikovit je tudi drugi primer, ki ga je izpostavil. Neko podjetje je do zdaj omrežnino plačevalo le za 2 kW moči, zdaj, ko bo plačevalo skladno z obremenitvami, pa bo moralo plačevati omrežnino za 334 kW. Do zdaj je plačevalo čisto premalo, zdaj bo po novem plačevalo, toliko kot omrežje obremenjujejo. 

Mervar: Kljub podražitvam je omrežnina za poslovne odjemalce še vedno daleč od povprečja EU in tudi okoliških držav, še vedno bodo namreč plačevala sedmo najnižjo omrežnino. 

Prej kot v šestih mesecih se ne more nič spremeniti

Poslance pa je opomnil, da že dolgo ni slišal toliko laži, kot jih je slišal v njihovih razpravah, ter poudaril, da so se elektrodistributerji na novi omrežninski sistem pripravljali eno leto, zato je nesmiselno pričakovati, da bi se lahko na star sistem vrnili prej kot v šestih mesecih. Prvega decembra ali 1. januarja se ne more nič spremeniti, je bil jasen.

Vprašal jih je tudi, kako bodo gospodinjstvom razložili, da bi se jim z vrnitvijo na star sistem omrežnine položnice na letnem nivoju podražile. 

Kako nova omrežnina vpliva na višino računa za električno energijo, je poskušal plastično prikazati Janez Janša, lastnik Krvavca. Vendar se je izkazalo, da na višji račun ni vplivala omrežnina, ki je bila lani in letos oktobra primerljiva, temveč, kot je pojasnila Duška Godina, je za podražitev kriva očitna napaka pri obračunu prispevka za OVE in SPTE, kar pa z omrežnino nima nič. 

Poslanci ščitijo tiste, ki imajo več

Poslanci, skoraj vsi po vrsti so izražali skrb zaradi višjih zneskov omrežnine, ki jih bodo po novem morali plačevati lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn. Mimogrede, večina od njih ima na strehah svojih hiš sončne elektrarne. 

Stroški omrežnine se bodo gospodinjstvom s sončno elektrarno in toplotno črpalko res zvišali, vendar bodo opravičeni plačila prispevka OVE in SPTE. Torej ne bodo veliko na slabšem, je povedala Godina in dodala, da lastniki sončnih elektrarn pozimi, ko ni sonca, omrežje potrebujejo in obremenjujejo enako kot vsa ostala gospodinjstva, ki elektrarn nimajo. 

Do zdaj so plačevali premalo, in kot je poudarila Godina, ni pošteno, da so gospodinjstva, tudi energijsko revna, do zdaj plačevala enako kot gospodinjstva s sončnimi elektrarnami. Nepravično je, da tisti, ki imajo manj in si SE ne morejo privoščiti, plačujejo namesto tistih, ki so imeli možnost naložbe v SE. 

Primanjkljaj iz naslova sončnih elektrarn 25 milijonov 

Opozorila je tudi, da je bil signal sheme net meteringa napačen, saj je gospodinjstvom sporočal, da lahko z električno energijo delajo, kar hočejo, plačajo nič, ob tem imajo lahko katere koli porabnike in omrežje obremenjujejo. 

Tudi Aleksander Mervar je opozoril, da je treba vedeti, da je zaradi vseh priključenih sončnih elektrarn v sistemu neto meritev letni izpad omrežnine 25 milijonov evrov. Po njegovih besedah bi se morala omrežnina, če želimo doseči zastavljene cilje do leta 2030, glede na zdaj veljavne tarife povečati linearno za 100 odstotkov. Druga možnost je, da se odločimo za uvoz, pa ne bo treba nič graditi, to bo najcenejše, je še dodal. 

Levico skrbi za energetsko revna gospodinjstva

Novemu omrežninskemu sistemu je v DZ naklonjena le Levica. Nataša Sukič je povedala, da gre sistem v pravo smer, da je prav, da več plačujejo tisti, ki omrežje bolj obremenjujejo. Ne strinjajo se, da bi bilo gospodarstvo in premožnejši spet deležni odpustkov, ker bodo te na koncu spet plačali navadni ljudje. Z novimi omrežninami se vzpostavlja kultura zavedanja rabe energije, torej, kdaj je lahko porabljamo več in kdaj manj, je dodala. 

Eden od pomembnih pomislekov o novem omrežninskem sistemu, ki ga imajo v Levici, pa je vpliv predvsem zimskih tarif na energetsko revna gospodinjstva. Vendar kot je na to odgovorila Godina, se ta problem ne more reševati z omrežnino, temveč sistemsko, za kar so pristojni drugi. 

katarina.n.mal@styria-media.si