Poročali smo že, da namerava država s podporo Mestne občine Kranj, zaradi doseganja hitrosti do 160 km/h, traso proge spremeniti in jo speljati preko strnjenega dela naselja Orehek. Porušiti bi bilo treba več deset hiš in uničiti cestno ter komunalno infrastrukturo so zapisali Civilni iniciativi proti rušenju vasi Orehek in šolske lipe. Sredi naselja naj bi bila predvidena tudi izgradnja podzemne železniške postaje v dolžini 150 metrov.

Kot so nam odgovorili na Direkciji RS za infrastrukturo, je v pripravi Državni prostorski načrt (DPN) za nadgradnjo gorenjske proge. Sklep o pripravi DPN je bil sprejet v letu 2018. »Osnovni cilj nadgradnje glavne proge Ljubljana–Jesenice–d.m. je posodobitev proge s ciljem zagotavljanja krajših potovalnih časov in doseganja konkurenčnosti cestnemu prometu. Predvidena je uvedba taktnega potniškega prometa na 15 minut (v konicah) in ureditev postaj in postajališč kot multimodalnih točk za povezave različnih vrst prometa. V tem kontekstu se modernizirajo rešitve na železniški postaji Kranj, ki postaja pomembna multimodalna točka južne gorenjske regije. Občina Kranj ob železniški postaji načrtuje novo avtobusno postajo, s čimer bi javni potniški promet postal bistveno bolj privlačen še posebno za prebivalce med Kranjem in Ljubljano (dnevne migracije),« so zapisali v direkciji.

Glede na pričakovano povečanje potniškega in tovornega železniškega prometa je po napovedih direkcije treba nujno zagotoviti dvotirnost in s tem tudi povečati zmogljivost proge. »Predmetna železniška povezava je v novem predlogu EU uredbe o TEN-T omrežju predvidena kot koridor jedrnega omrežja, kar pomeni, da morajo biti zagotovljene ciljne hitrosti 160 km/h za potniške vlake ter 120 km/h za tovorne vlake. Zaradi upoštevanja teh ciljnih hitrosti je treba na določenih pododsekih popraviti elemente trase, kar vodi do večjega odmika od obstoječega tira. Na območju občine Kranj v obstoječi trasi proge ni možnosti zagotoviti povišanja hitrosti, kar bi pomenilo, da brez načrtovane nadgradnje in optimizacije trase na železniškem potniškem prometu ne bi dosegli nobenega napredka,« pojasnjujejo na direkciji.

Foto: Osnovna šola Orehek Kranj Osnovna šola Orehek Kranj

Trenutno so rešitve nadgradnje šele v pripravi, zato tudi še niso bile javno razgrnjene, pravijo na direkciji. »Vse do zdaj izdelane rešitve so le tehnične preveritve z namenom opredelitve lokacij potrebnih geološko geomehanskih raziskav. Prav tako se tudi na območju naselja Orehek preučujejo različne rešitve poteka, ki pa so vezane na pridobivanje podatkov o geoloških in drugih razmerah. Šele na podlagi pridobljenih podatkov bodo lahko sprojektirane ustrezne rešitve, ki bodo definirale potek trase proge. Zato so projektanti in izvajalci terenskih raziskav zaprosili lastnike zemljišč in seznanili vse občine s potrebnimi raziskavami na njihovih območjih,« pravijo.

Rešitve bodo tako dokončno opredeljene šele s sprejemom in uveljavitvijo Uredbe o DPN za nadgradnjo te železniške proge. Do takrat bo v postopku priprave DPN izvedena javna razgrnitev z javno predstavitvijo rešitev, in sicer predvidoma v prvi polovici letošnjega leta. »V tem času ima širša javnost možnost podajati svoje pripombe in predloge, ki se nato preučijo, na podlagi rezultatov pa se sprejmejo in javno objavijo stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve. Na podlagi stališč se rešitve po potrebi dodatno optimizirajo in so osnova za pripravo končnega predloga DPN.«

Foto: Saša Despot prihod novega Stadlerjevega vlaka

Izven obveznih zahtev seznanjanja javnosti, zadnje leto intenzivno potekajo usklajevanja rešitev s predstavniki nosilcev urejanja prostora, tako državnimi kot lokalnimi. Glede na dejstvo, da je gradnja možna v letih 2027 do 2030, bi se začelo kmalu po sprejemu uredbe po letu 2023. »Z vsakim od tangiranih lastnikov se bo glede morebitnih odkupov urejalo individualno ter se dogovorilo o možnem roku rušitve glede na predvideno dinamiko gradnje železniške proge. Cenitve nepremičnin se izvajajo v skladu s področnimi predpisi oz. predpisani metodologijo,« piše Direkciji RS za infrastrukturo.

Trenutna ocena investicije za DPN Ljubljana-Kranj/Naklo je 580 milijonov evrov, natančnejša ocena investicije pa bo izdelana v Investicijski zasnovi, in sicer na podlagi usklajenih rešitev predloga DPN. Če bo Uredba o DPN sprejeta do konca leta 2023, bi bila gradnja torej možna od 2027 do 2030.

ŽELEZNICA "Čas vožnje iz Kranja do Škofje Loke bi se morda skrajšal za 10 sekund"