»Namen pobratenj v preteklosti, ko smo bili še v bivši skupni državi, je bil, da so se mesta iz različnih republik v državi pobratile v smislu znane parole "bratstvo in enotnost". Namen je bil druženje in prijateljevanje. Zato imamo tudi toliko pobratenih mest iz bivše skupne države Jugoslavije,« pojasnjuje Igor Velov (Lista za razvoj Kranja). Meni, da je bil v zadnjih letih doprinos teh pobratenj minimalen, če ne ničen. Po njegovih besedah je šlo bolj za protokolarne kratke obiske občinskega vrha. Za pobratenje oziroma sodelovanje bi po njegovih besedah morali iskati mesta s podobnim številom prebivalstva in podobnimi drugimi demografsko geografskimi značilnostmi. »Menim da je in bi moral biti namen sodelovanja z ostalimi mesti in občinami iz tujine predvsem skupen doprinos za izboljšanje določenega področja, od kulture, športa, civilne zaščite, turizma in podobno. Menim da moramo okrepiti sodelovanje predvsem na gospodarskem področju, saj je dobro delujoče gospodarstvo motor vseh ostalih področji. Ni pa nič narobe, če se pri tem družijo in obiskujejo tudi prebivalci ne samo uradne delegacije. Jaz bi to druženje ljudi celo spodbujal,« še dodajaj Velov.
Tomaž Ogris (PLS - Povezane lokalne skupnosti) je mnenja, da se trenutno nahajamo v neprijetnem času, zato je po njegovem prepričanju pomembnost pobratenj še toliko večja kot je bila v preteklosti. »Pobratenja namreč omogočajo medkulturno sodelovanje, izmenjavo mnenj in pogledov na pretekle, trenutne in prihodnje dogodke. S pobratenji krepimo vezi med različnimi narodi, ki so se zadnje čase močno skrhale,« pravi in dodaja: »Kranjska občina bi se morala pobratiti z vsemi kraji, ki imajo za pobratenje interes, so glede pobratenja resni (da ni pobratenje edina stvar, ki se zgodi, potem pa je sodelovanja konec) in v sodelovanju vidijo vzajemno dobrobit za oba pobratena kraja, pa naj bo to katerikoli vidik. Mogoče bi v tem trenutku dal na listo tudi sodelovanje na kmetijskem področju.«
»Pobratenje med mesti lahko primerjamo s prijateljstvi med ljudmi, zato so pobratenja pozitivna,« pravi Irena Dolenc (NSi), ki pa dodaja, da pa le pridobitev prijateljstva ni dovolj. Kot piše, je prijateljstvo odnos, ki ga je potrebno negovati, za kar je potreben napor. »Za vzdrževanje dobrih odnosov je potrebna pripravljenost obeh mest. Če te pripravljenosti na eni strani ni, je pobratenje le še črka na papirju. Do pobratenj Kranja z drugimi mesti je vedno vodil tehten razlog, povezovanja so nastala zaradi gospodarstva, kulture, športa, izobraževanja. Pri tem imata koristi obe mesti, interes sodelovanja zagotovo usahne, če niso izpolnjeni razlogi.« Irena Dolenc ob tem izpostavlja, da ohranjanje odnosov z že pobratenimi mesti ni enostavno, zato ne predlaga novih pobratenj, ampak osvežitev že obstoječih. »Občinski upravi predlagam preučitev, kako živi so odnosi s posameznimi pobratenimi mesti. Kjer je pripravljenost za sodelovanje z obeh strani velika, se lahko mesti povežeta še na več področjih. Veliko možnosti vidim na področju turizma.«
Pobratenje je za Barbaro Gunčar (Stranka za enakomeren lokalni razvoj in podjetnost) smiselno, če sledi ciljem gospodarstva in politike občine, zato je po njenem smiselno delati aktivnosti in letno spremljati realizacijo. »Žal pa naša občina nima niti jasne slike, s kom vse je Kranj pobrateno mesto. To dokazuje moje dosedanje razmišljanje, da je preveč zaposlenih, ker se arhivi izgubljajo, delajo pa projekti, ki so trenutna zamisel in ne plod dolgoročnega načrtovanja. Nikoli nismo svetniki dobili pregleda kje in zakaj so koristi, razen, da se župani peljejo na dopust in na ta način opravičijo pokrivanje stroškov iz občinskih sredstev,« je prepričana Gunčar.
»Sem bolj zagovornica, da je mesto pobrateno z manj mesti po svetu in s tistimi, s katerimi sodeluje na več ravneh. Imamo pobratenja z evropskimi mesti, kjer imam občutek, da občinska uprava z njimi ni navezala nobene koristne povezave, da bi sodelovanje postavili na višjo raven,« pravi Saša Kristan (SDS). Ob tem opozarja na veliko število pobratenih mest, za katere tudi svetniki ne vedo. Po njenih besedah se torej premalo naredi na sodelovanju z obstoječimi pobratenimi mesti. »MOK bi lahko bil pokrovitelj neke vrste mednarodne konference, kjer bi povezali kranjsko gospodarstvo s priložnostmi v pobratenih mestih. Vsekakor je to največja naložba pri takem mednarodnem sodelovanju. Kot sem zasledila v tem mandatu ni bilo v to smer nič narejenega, zgolj novi predlogi pobratenj,« izpostavlja Saša Kristan in dodaja: »Spomnim se, koliko je bilo govora o priložnostih, ko se je Kranj pobratil z občino Carigrad - Buyukcemece. In sodeč po podatkih, ki jih imam do sedaj ni bilo kaj veliko narejenega. Edino kar jaz opažam pri mednarodnem sodelovanju je vabilo pobratenim mestom, da se udeležijo občinskega praznika, ki je vsako leto decembra.« Glede zadnjega pobratenja s Coloradom Springsom pa pravi: »Moje mnenje je, da bi se morali v ZDA pobratiti z mestom, kjer je prisotna močna slovenska izseljenska skupnost in to pobratenje bi pomenilo tako gospodarsko kot kulturno sodelovanje. Mislim, da bi od tega Kranj imel veliko več kot pa s tem predlogom. Kot vidimo, je sedaj velik poudarek na športu, ne smemo pa pozabiti tudi na kulturna in gospodarska sodelovanja. V Kranju imamo dve izredno uspešni folklorni skupini in še kaka druga kulturna organizacija bi se našla in ti so lahko največji ambasadorji Kranja.« Ob tem Saša Kristan še pričakuje, da bo več poudarka narejenega predvsem obnovitvi sodelovanja na vseh področjih z že pobratenimi mesti.
»Mestna občina Kranj se v zadnjem letu vse bolj mednarodno mreži in vzpostavlja nove stike, ki nam odpirajo nove priložnosti za razvoj mesta oziroma občine. Pa naj bo to postavljanje doprsnih kipov Prešernovih sodobnikov z vsega sveta v Parku La Ciotat, s čimer krepimo kulturne vezi, predstavitev zelene politike Kranja v Palači združenih narodov v Ženevi, ki so jo spremljali po vsem svetu, ali nova pobratenja,« pa izpostavlja Janez Černe (SD) in dodaja: »Pobratenje je pomembno zaradi izmenjevanja izkušenj med mesti, spoznavanja dobrih praks, sodelovanja na raznovrstnih področjih, vzpostavljanja dolgotrajnega prijateljstva, tudi medsebojne pomoči in razumevanja raznolikosti. V Kranju navsezadnje tudi živimo v večkulturni in odprti družbi. Pomembno je, da vzpostavljamo in ohranjamo mednarodne odnose, v to povezovanje pa vključujemo tudi mlade rodove. S tem tudi svoje zanamce učimo, kako pomembno je sprejemati različnosti.« V zadnjih dveh letih je sicer na močnejše sodelovanje s pobratenimi mesti vplivala pandemija, a jo je kranjska občina po njegovih besedah izkoristila tudi za intenzivno delo na ustvarjanju prvih pobratenj zunaj evropskih meja. »V okviru pobratenja s Kitajci je sodelovala na večji mednarodni spletni konferenci mesta Džangdžjakov, na katero so bila povabljena tudi zainteresirana kranjska podjetja. V okviru pobratenja z Američani pa je Mestna občina Kranj v sodelovanju s Colorado Springsom dijakinjam športnicam in dijakom športnikom Gimnazije Franceta Prešerna omogočila udeležbo na tečaju Young Champion Ambassador, na katerem so kranjski dijakinje in dijaki izkusili zelo uporabno mednarodno izkušnjo, za katero so prejeli certifikate, ki že zdaj, na začetku kariernih poti, izražajo dodano vrednost v njihovih življenjepisih.« Cilj Mestne občine Kranj je aktivno sodelovanje, dodaja Černe, ki je tudi podžupan. »Tudi zato smo v novih sporazumih omejili pobratenje na obdobje določenega števila let – ta omejitev je kot spodbuda za umik neaktivnih sodelovanj s seznama in poudarek na sodelovanju z najbolj aktivnimi, s katerimi bo občina spisala učinkovite in uporabne zgodbe povezovanja.«
Mestna občina Kranj ima podpisane protokole / sporazume o pobratenju ali sodelovanju z mesti:
- La Ciotat (Francija) - sporazum podpisan: 1958
- Pulj (Hrvaška) - sporazum podpisan: 1960
- Banja Luka (Republika Srbska/Bosna in Hercegovina) - sporazum podpisan: 1965
- Beograd / Zemun (Srbija) - sporazum podpisan: 1965
- Herceg Novi (Črna Gora) - sporazum podpisan: 1965
- Bitola (Makedonija) - sporazum podpisan: 1965
- Osijek (Hrvaška) - sporazum podpisan: 1965
- Amberg (Nemčija) - sporazum podpisan: 1966
- Oldham (Velika Britanija) - sporazum podpisan: 1970
- Rivoli (Italija) - sporazum podpisan: 1970
- Kotor Varoš (Republika Srbska/Bosna in Hercegovina) - sporazum podpisan: 1977
- Senta (Srbija) - sporazum podpisan: 1980
- Železna Kapla (Avstrija) - sporazum podpisan: 1984
- Grožnjan (Hrvaška) - sporazum podpisan: 2002
- Novi Sad (Srbija) - sporazum podpisan: 2004
- Užice (Srbija) - sporazum podpisan: 2006
- Kočani (Makedonija) - sporazum podpisan: 2008
- Beljak (Avstrija) - sporazum podpisan: 2008
- Doberdob (Italija) - sporazum podpisan: 2013
- Carigrad - Buyukcemece (Turčija) - sporazum podpisan: 2014
- Zhangjiakou (Kitajska) - sporazum podpisan: 2021
- Jekaterinburg (Rusija) - sporazum podpisan: 2022 – zamrznjeno s sprejemom deklaracije proti ruski agresiji v Ukrajini na 33. seji Mestnega sveta