Slišati je bilo komentarje, da se tudi na shodu v Kranju zavzemajo za javno zdravstvo in še, da se zdaj očitno kaže, da kolesarjenje pred parlamentom ni bilo dovolj.
Ena od govornic je prebrala govor upokojene psihatrinje Polone Jamnik z Bleda. "Smo glas 131 tisoč bolnikov, ki nimajo svojega osebnega zdravnika," je dejala. (Po dosegljivih podatkih je na Gorenjskem 9000 ljudi brez osebnega zdravnika, op. a.).
"Smo glas vseh trpečih, ki neskončno dolgo čakajo na preiskave in posege. Smo glas proti nepravičnemu dopolnilnemu zavarovanju, proti dvoživkarstvu in proti preskakovanju čakalnih vrst, ki ga omogočajo komercialne zavarovalnice. Na naši strani je slovenska ustava z 51. členom, urejen zdravstveni sistem je namenjen nam, ki plačujemo v zdravstveno blagajno....
Državljani s povprečno plačo letno prispevamo približno 3400 evrov, tudi tisti, ki nimajo dostopa do osebnega zdravnika in naprej do specialistov... Zdravstveni sistem je namenjen nam, ne tistim, ki ga zlorabljajo, in pregrešno bogatijo na naš račun. To se mora končati tukaj in zdaj.
Ko je novinar vprašal predsednika Pahorja tik pred koncem mandata, kaj si misli o našem zdravstvenem sistemu, je optimistično dejal, da je dober, in dodal, da zato, ker je bila naša država relativno socialna. Relativno socialna? Ne gospod Pahor. Bila je veliko bolj socialna od današnje. Vsi državljani smo imeli svojega zdravnika, čakalnih vrst nismo poznali. Tujci so nam ta naš dragulj zavidali. Pričakovali smo, da se ga bo v samostojni državi še izboljšalo, da se bo z njim upravljalo s tresočo roko. A se je dogajalo ravno nasprotno. Začelo se je ropanje vsega, kar smo nekoč skupaj ustvarili in tudi javnega zdravstva, našega dobra, niso pustili pri miru. Začeli so ga rušiti s privatizacijo, s prvo dvoživko, s prvo zasebno zavarovalnico. Šele neoliberalizem je vrednote kot so skrb za skupnost, morala in etika zamenjal z individualizmom, egoizmom in manipulacijami. Naš skupni javni zdravstveni sistem je ugrabil kapital, povezan s slovensko zdravstveno elito ter vsakokratno politiko. Ne izpustijo ga iz rok, zato doslej še vsak poskus, da bi kaj spremenili, klavrno končal....
Zdi se, da je Hipokratova prisega pri vodstvu Fidesa že močno zbledela. Namesto da bi se zavzeli za bolnike, vedno znova protestirajo za višje plače, ki so že tako visoke. Ker je od zdravnikov odvisno zdravje in tudi življenje, je njihovo izsiljevanje še toliko bolj zavržno. Nobene empatije ne premorejo niti do sodelavcev niti do mlajših zdravnikov kaj šele do nas, pacientov, zavarovancev. Tiste požrtvovalne zdravnike, ki vztrajajo in izgorevajo v vedno bolj nemogočih razmerah, pa spoštujemo in smo jim hvaležni. Fides se na vse kriplje upira spremembam, mi pa protestiramo zato, ker spremembe zahtevamo, spremembe, ki jih je ta vlada obljubljala pred volitami, res že nestrpno čakamo, da jih začne izpolnjevati.
Premieru Golobu se je menda zdelo, da poteka depolitizacija policije prepočasi. To se zdi tudi nam. A smo prepričani, da še veliko počasneje poteka reševanje zdravstva, " je dejala in poudarila, da posebne ambulante za paciente brez zdravnika niso prava rešitev, opozorila pa je še na neprofesionalen in ponižujoč odziv ministra za zdravje, ko je dejal, da "ga naše delovanje žalosti, ker da s kričanjem na ulicah in ustvarjanjem izrednih razmer samo strašimo ljudi. Mi, ki bi radi ljudem pomagali, po njegovim strašimo... Ne, lahko je strah samo njega zaradi njegovih reakcij ter poznih in slabih ukrepov.
Premier nas prepričuje, kako se minister trudi pozno v noč, da vanj verjame in ga občuduje kot velikega strokovnjaka, ker sta si pač dala besedo. A besede je že marsikdo prelomil, za nas je pomemben samo rezultat. Med nami pa številni ljudje že mesece ne spijo zaradi bolečin, ker ne pridejo do potrebnih operacij in zaradi bolezni, ker do zdravnika ne morejo. In čakajo, čakamo ..." je končala govor. In si zaslužila aplavz navzočih.
Po 30-minutnem shodu so se protestniki mirno napotili še na sprehod okoli Zdravstvenega doma Kranj.