Razstava Bodijevo življenje (Das Leben des BODI. Eine Forschungsreise ins frühe Mittelalter) v Deželnem muzeju v Bonnu, odprli so jo 23. marca, je posvečena najdbam iz izjemnega frankovskega groba, ki so ga pred več kot 50 leti odkrili v kraju Bislich v Spodnjem Porenju. V grobu so bili med drugim ostanki lamelnega oklepa ter zlat pečatni prstan z imenom nekdanjega lastnika (Bodi) in imitacijo vladarske podobe (pečatni prstan je na fotografiji, spodaj).
Razstava Bodijevo življenje predstavlja grobne najdbe iz Bislicha v kontekstu primerljivih izstopajočih arheoloških najdb iz vse Evrope. Na osnovi najnovejših raziskav daje vpogled v življenje visokega frankovskega vojščaka okrog leta 600 in skuša rekonstruirati življenje v začetku srednjega veka, ko so Franki vladali Porenju.
Gorenjski muzej so povabili, da sodeluje pri razstavi in da na njej predstavi del lamelnega oklepa iz Kranja iz druge polovice 6. stoletja in njegovo rekonstrukcijo.
"Povabilo si štejemo v veliko čast. Kot eden izmed redkih skoraj v celoti ohranjenih lamelnih oklepov svojega časa ima oklep iz Kranja posebno mesto na razstavi in je eden njenih vrhuncev. Rekonstrukcija – prva sploh – pa skupaj z rekonstrukcijo oklepa iz groba v Bislichu, ki so jo mojstrsko ročno izdelali prav za to razstavo, oživlja tovrstno elitno vojaško opremo ter prikazuje njegovo oblikovno pestrost in umetelnost njegove izdelave," so sporočili iz Gorenjskega muzeja.
Ango in oklepa iz Knedlovega vrta
Arheologi so na vrtu Tomšičeve ulice 38 v Kranju oziroma Knedlovem vrtu leta 2005 našli dva lamelnega oklepa, ki datirata v zgodnji srednji vek. Šlo je, kot pojasnjujejo, za izjemno pomembno najdbo vojaške opreme vojščakov najvišjega ranga iz druge polovice 6. stoletja – dva lamelna oklepa in kopjasto orožje, ango.
To so statusni simboli vojaške elite, konkretno lamelna oklepa sta bila last bizantinske elite ter elite ljudstev pod njihovim vplivom in oblastjo. Vse najdbe potrjujejo izjemno strateško vlogo Karnija, predhodnika Kranja, v poznoantični dobi.
"Kranjska najdba izstopa na razstavi v Bonnu ne le zaradi svojega simbolnega pomena, temveč zaradi enkratnosti v evropskem in celo svetovnem merilu. Gre za enega od vsega skupaj le sedmih skoraj v celoti ohranjenih lamelnih oklepov iz 6. in 7. stoletja, odkritih na širnem območju med Kavkazom na vzhodu in Španijo na zahodu. Malokateri med njimi nudi toliko zanesljivih podatkov za rekonstrukcijo zgradbe in nekdanjega videza kot prav oklepa iz Kranja," so se še pohvalili iz Gorenjskega muzeja.