Avtorji oddaje Avtomobilnost so med 22. in 26. 10. 2018 v sodelovanju z Valom 202 in Darsom zagnali enotedenski projekt, znotraj katerega so posebej opozarjali na pomen varnostne razdalje. Ampak od dosedanjih akcij ozaveščanja, ki gredo večini voznikov, in voznic skozi eno uho noter, skozi drugo ven, so želeli s tokratnim projektom dati merljive rezultate - manj fantomskih zastojev. Fantomski zastoj je, ko se vozniki večkrat vprašamo, zakaj stojimo na mestu, če ni bilo pred nami prometne nesreče.
"Popolnoma jasno in dokazljivo je, kako nastanejo fantomski zastoji - gre za efekt elastike. Ko zaradi prekratke varnostne razdalje prične prvo vozilo v koloni zavirati, to sproži domino efekt. Stoti voznik v tej isti koloni bo zaradi nepotrebnega zaviranja prvega voznika obstal na mestu že za kar osem minut," pravi Andrej Brglez, prometni strokovnjak in eden od ustvarjalcev Avtomobilnosti.
Prek radijskih valov so na Valu 202 ves delovni teden v času konic opozarjali voznike na pomen varnostne razdalje. Še posebej so apelirali na voznike, ki vozijo po štajerski in dolenjski avtocesti. Na odsekih pogostih zastojev je namreč Dars med konicami zbiral podatke in jih primerjal s konicami iz preteklih tednov. Na ta način so naredili primerjavo, ali in v kolikšni meri se pozna na pretočnosti, če vozniki spoštujejo varnostno razdaljo, ne pospešujejo in zavirajo sunkovito in ne vijugajo po nepotrebnem med voznimi pasovi. Na promet imajo sicer velik vpliv tudi drugi dejavniki - slabo vreme, okvara kakega vozila ...
Znani so rezultati, ki so presenetljivi. Pri Darsu so za zurnal24.si pojasnili, kakšna je bila metodologija merjenja. Raziskava je temeljila na 15 minutnih intervalih. Zahtevana varnostna razdalja je časovno določena in znaša dve sekundi. To pomeni, če promet poteka s časovnimi razmiki dveh sekund, lahko v eni minuti prevozi neko presečno mesto 30 vozil. V 60 minutah je to 1800 vozil, na dveh voznih pasovih torej 3600 vozil. Vozne hitrosti se začnejo nižati takrat, ko se prometne obremenitve bližajo vrednosti 3600 vozil na uro.
Najboljše pretočnosti so se dogodile zelo zgodaj (vse pretočnosti v opazovanem obdobju so bile dobre, ker so bile na 800 vozil v 15 minutnem intervalu. Na Darsu so nam pojasnili tudi, da na pretočnost prometa vpliva trasa avtoceste, torej, kakšen pregled imajo vozniki naprej.
Prometni strokovnjak Andrej Brglez opozarja, da je prav predvidevanje voznikov in tekoča vožnja bistvena za čim večjo pretočnost prometa. Pravi, da ni treba čakati več let, da bi razširili število pasov na avtocesti, ampak lahko vozniki z ekipnim delom stvari prevzamemo v svoje roke, kar dokazuje tudi eksperiment. "Bistvo je, da se ne ustavimo. Ko se ustavimo čakamo," pravi Brglez. Vzroki zato so skakanja voznikov iz enega voznega pasu na drugega, skokovito pospeševanje in zaviranje, slabo predvidevanje vožnje in drugi moteči dejavniki, ki vplivajo na vožnjo.
Sklepne ugotovitve, ki nam jih je podal Dars so, da uspešnost potrjujejo podatki (na sicer majhnem vzorcu), ampak pomembno je spoznanje, da vsak udeleženec v prometu prispeva in da se njegov prispevek pozna v korist vsem. Najpomembnejša ugotovitev pa je, da se vozniki trudijo voziti z večjimi razdaljami med vozili. Sploh, če vidijo, da imajo od tega korist. Pri Darsu so z meritvami in opazovanji s pomočjo nadzornih kamer, preglednikov prometa, odzivov uporabnikov in zaposlenih, ugotovili, da je bilo v času meritev manj primerov, ko se je promet ustavi (manj zaustavitev kolon). Na najbolj prometno obremenjeni vpadnici (štajerska) ni prišlo do prometne nezgode v jutranji konici (to je glede na pogostost nesreč zelo dobro).
2% - ŠALA TEDNA :D
No sedaj ta slovenski izum tople vode samo patentiramo in prodamo onim butalcem iz amerike japonske nemcije ki gradijo 5 …
Si želite, da bi našli žensko za eno noč? Obiščite = = > www.3xDate.top