Za predstavitev corse-e so izbrali Berlin oziroma tamkajšnji EUREF-Campus, ki nas po eni strani povezuje s preteklostjo, saj je lokacija do leta 1995 dolga leta služila kot skladišče plina za plinsko elektrarno, ki je elektrificirala mesto, zdaj pa je simbol napredka, saj tam gostujejo številna zagonska podjetja, ki razvijajo tudi mobilne rešitve prihodnosti. Lokacija poleg tega že šest let dosega tudi okoljska merila glede ogljikovega dioksida, ki naj bi jih dosegli leta 2050.
Pri Oplu pravijo, da se njihova corsa-e odlično vključuje v atmosfero kampusa, ki je opremljen tudi z vrsto polnilnih postaj za električne avtomobile. A dodajajo, da ne elektrificirajo le kampusa EUREF, ampak celotni Berlin, ki je bil že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja eno najbolj elektrificiranih mest v Evropi.
Ključni element elektrifikacije
Corsa-e je tudi ključen element v zavezi, da Opel postane zeleno podjetje. Opel bo do konca prihodnjega leta v ponudbi imel osem elektrificiranih avtomobilov. Še v letošnjem letu pride nova mokka, ki bo na voljo tudi v povsem električni različici, prihodnje leto pa pride tudi nova astra z elektrificirano različico. Do 2024 bo vsak Oplov model imel elektrificirano različico.
Opel ima kar pestro zgodovino na področju elektrifikacije avtomobilov. Že leta 1968 so elektrificirali prototipni opel kadett stir-lec 1, ki je vozil povsem z elektromotorjem, elektriko zanj pa je zagotavljal Stirlingov plinski motor, ki je gnal generator. V tem primeru je torej šlo za električni avtomobil s podaljševalnikom dosega, kakršnega je pred leti v drugačni obliki imela opel ampera.
Corsa-e gradi na pestrem izročilu električnih avtomobilov, vendar pa za razliko od svojih predhodnikov izhaja iz povsem serijske corse, od katere se na zunaj načeloma ne razlikuje. Pri Oplu pravijo, da so se za to odločili na podlagi ankete med kupci, ki so rekli, da si ne želijo nenavadnega ali posebnega avtomobila, ampak naj novi električni avtomobil le dobro zgleda. Zato so vzeli serijsko corso in vanjo vgradili električni pogonski sklop.
Corsa-e se od corse z motorjem na notranje zgorevanje zato razlikuje le po podrobnostih, kakršne so posebne oznake in posebna, bolj aerodinamična platišča, malce drugače pa je urejeno tudi voznikovo delovno okolje. Corsa-e ima tudi 12 milimetrov širše koloteke in sedem milimetrov dodatka pri medosni razdalji.
Leta 1971 je na ceste zapeljal edini primerke električnega dirkalnika opel elektro-GT, s katerim je pravnik ustanovitelja znamke Georg von Opel osvojil šest rekordov za električne avtomobile. V devetdesetih letih se je Opel električnim avtomobilom posvečal v okviru programa Impuls, v prvem desetletju novega tisočletja pa se je v okviru programa HydroGen posvečal razvoju gorivnih celic. Leta 2011 je na ceste zapeljala ampera, električni avtomobil s podaljševalnikom dosega, leta 2016 pa so še v okviru skupine GM predstavili električno ampero-e.
216 baterijskih celic
Za tehnično osnovo skrbi modularna platforma skupine PSA, ki je konstruktorjem zagotovila veliko svobode, da so lahko vanjo vgradili tudi električni pogon. Omembe vreden je predvsem baterijski sklop s kapaciteto 50 kilovatnih ur, ki ga sestavlja 18 modulov z 216 celicami. Tehta 345 kilogramov in je vodno hlajen, zato zagotavlja aktivno upravljanje baterij neodvisno od zunanjih temperatur. Opel sicer na baterijo zagotavlja 8 let oziroma 160.000 km jamstva.
V corsi-e so baterijski sklop razdelili v dva dela. Manjšega so vgradili pod prednja sedeža, večjega pa pod zadnjo klop, s čimer so zagotovili običajen prostor za noge zadnjih potnikov. To pomeni, da je potnikom kljub vgradnji razmeroma velikega baterijskega sklopa zagotovljeno enako udobje kot v drugih corsah. Enak je tudi osnovni prtljažnik, odpadle so le vdolbine za malenkosti pod njegovim dnom, prav tako pa je prtljažnik tudi enako povečljiv.
Električna corsa se uvršča v vrh ponudbe tega modela, zato gre za dobro opremljen avtomobil. A izstopajo predvsem dodatki, ki zadevajo sam električni pogonski sklop. Gre za to, da lastnik lahko preko mobilnega polnjenja nadzoruje polnjenje baterij, prav tako pa lahko na daljavo zažene in pred programira tudi gretje avtomobila, tako da pred vožnjo vstopi v ogreti avtomobil z nezarošenimi okni, ki za gretje ni porabil energije iz baterij.
V primerjavi z drugimi corsami je corsa-e dobila nekoliko preoblikovano zadnjo premo, s čimer so zagotovili predvsem prostor za baterije, ki so večje od običajne posode za gorivo. Zaradi dodatne mase so okrepili so tudi vzmeti in blažilnike, zanimivo pa je, da je zaradi okvira baterij corsa-e v primerjavi z drugimi corsami pridobila tudi precej vzvojne trdnosti in nižje težišče.
337 kilometrov WLTP
Pri Oplu obljubljajo doseg 337 kilometrov dosega v skladu s ciklusom WLTP, ki se je glede na prikazovalnik v corsi-e, ki sem jo vozil, dejansko bolj približal 200 kilometrom. Za moč pa skrbi živahen 100-kilovatni elektromotor z navorom 260 njutonmetrov, ki je na voljo že pri 300 vrtljajih na minuto. Zmogljivosti so temu primerne, saj corsa-e do 50 kilometrov na uro pospeši v 2,8 sekunde, do 100 kilometrov na uro pa pospešuje 8,1 sekunde.
Vozniku so na voljo trije režimi vožnje: sport, normal in eco. Režim sport nekoliko naostri volan in poveča odzivnost motorja, normal in eco pa skrbita predvsem za čim bolj gospodarno porabo elektrike. Voznik lahko sicer z močnejšim pritiskom na plin v vsakem primeru doseže večjo odzivnost motorja. Na predstavitvi so poudarili, da so režim eco oblikovali predvsem tako, da voznik med vsakdanjimi vožnjami laže doseže okoljska merila. Motor sicer polnih 100 kilovatov in 260 njutonmetrov razvije le v režimu sport, v vsakem od ostalih dveh režimov pa se mu moč zmanjša za dvajset kilovatov, navor pa za 40 njutonmetrov.
Corsa-e bo pri nas na voljo za najmanj 31.490 evrov, od česar je treba odšteti še subvencijo eko sklada, s kateri se precej približa ostalim različicam. Nakupna cena je le del računice, drugi pa so operativni stroški, ki so pri električnem avtiomobilu lahko precej nižji. Pri oplu so na podlagi podatkov za nemški trg, kjer je elektrika med najdražjimi v Evropi, izračunali, da bi povprečni lastnik cirse-e, v primerjavi s corsko s 100-kilovatnihm 1,2-litrskim turbobencinskim motorjem, v štirih letih prihranil 1.344 evrov.
Opel je corso-e opremil tudi z načinom B, ki v nasprotju z običajnim voznim načinom D omogoča večje pojemke in poveča regeneracijo zavorne energije. Žal, vsaj glede na prvotno izkušnjo, corsa-e ne omogoča vožnje zgolj s pedalom za plin.
Corsa-e omogoča polnjenje na hitrih polnilnicah z močjo do 100 kilovatov, a lastniki avtomobila bodo baterije seveda večinoma polnili doma in počasi. Osnovni je šuko polnilnik z močjo 1,8 kilovata, ki bo baterije v eni napolnil za 10 kilometrov vožnje. Sledi 3,7-kilovatni polnilnik, ki v eni uri poskrbi za 20 kilometrov vožnje, zahteva pa predvsem okrepljeno vtičnico, ki zagotavlja 16-amperski tok. Zanimiv je predvsem univerzalni polnilnik z vrsto adapterjev s priključki za različne vtičnice, ki omogočajo polnjenje z močjo do 11 kilovatov. Opel je pripravil tudi nekaj »wallboxov«, ki bodo lastnikom corse-e precej pospešili polnjenje doma in omogočili celo registracijo različnih uporabnikov.
Cena s subvencijo dobrih 25t eur, že objavljeno da je po novem 6t eur, neprimerljivo boljši kot fosilci v vsem
Kaj pa je to 32000€.... kusur za Slovence.