Opel je mokko pred nekaj leti naznanil kot precej revolucionarno zasnovan avtomobil, s katerim je nakazal tudi nove smernice oblikovanja, ki jim vmes sledi tudi večina njegovih ostalih modelov. Tistih, ki so vmes doživeli osvežitve ali generacijske prenove, kakršna je denimo nova astra.
V sklopu modelne prenove je mokka izgubila tudi dotedanji X v imenu, saj je ta ob obilici križancev v ponudbi avtomobilskih znamk očitno postal odveč. A ne le to, pri Oplu so ji namenili tudi povsem novi sprednji del, enotno bleščeče črno masko z integriranimi žarometi, imenovano visor, ki se menda zgleduje pri sloviti opel manti in njenih generacijskih sopotnikih iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kar velja tudi za preostali del karoserije, ki kljub križanski zasnovi deluje zelo kupejevsko, prav v tako pa tudi za Opel značilni digitalni kokpit »pure panel«, enotni panel iz 12-palčnega instrumentnega in 10-palčnega haptičnega zaslona, ki je vmes tudi našel pot v druge ople.
Z obliko torej opel mokka-e nekako izstopa ne le iz svojega razreda, ampak tudi iz razreda križancev nasploh, saj kar ne veste, kam bi jo umestili. Vsekakor je nekaj posebnega. Pri Oplu so očitno v nekem trenutku ugotovili, da imajo dva križanca, poleg mokke X še crossland X, ki se med seboj izrazito ne razlikujeta, zato so ju konkretno ločili in jima namenili različni vlogi. Crossland, ki je vmes tudi izgubil X, je tako postal zelo družinski in celo »upokojenski« avtomobil, mokka pa je po novem športno-kupejevski križanec, ki nekako nagovarja mlajše in bolj dinamične kupce.
Bolj za dva, morda 2+2
In predvsem samske ljudi oziroma pare, ki še nimajo otrok. Čeprav ima mokka, oziroma mokka-e petero vrat, je kljub precej solidni dolžini 4,151 metra na zadnji klopi prostora bolj za silo. Oblikovalci so namreč kar precej dolžine namenili zadnjemu in predvsem prednjemu previsu, zato sta ob precej velikih kolesih za medosno razdaljo ostala zgolj dva metra in pol. Ta dolžinski primanjkljaj pa se je moral nekje odraziti in odrazil se je v prostornosti zadnje klopi, ki je precej klavstrofobična, saj nanjo nekoliko pritiska tudi kupejevska streha.
A kot sem že rekel Opel mokki-e ni namenil vloge družinskega prevoznika in tisto pravo izpolnjuje prav dobro. Voznika namreč po zaslugi zajetne armaturne plošče z videzom karbona, črnega lošča in srebrnih dodatkov ter precej nizkega sedenja notranjost objame kot kupejevska lupina in občutek imate, kot da bi res sedeli v modernizirani manti iz sedemdesetih let. Le še spredaj kratki in zadaj dolgi lasje v slogu »bundeslige« vam manjkajo in pozornost opazovalcev je zagotovljena. In tudi počutje v kabini je, potem ko se navadite na nizko sedenje in bližino elementov, zelo dobro.
Morda bi se tisti najvišje rasti lahko malce pritoževali nad vzdolžnim pomikom sedeža, ki ga malce izravna vsestranska nastavljivost volanskega obroča, a tudi za te in vse ostale je razporeditev elementov vozniškega prostora precej intuitivna in obrnjena k vozniku. To ne velja le za klasično upravljanje klimatske naprave in nekaj preostali analognih stikal, ampak tudi za »touchscreen«, preko katerega v slogu skupine Stellantis oziroma PSA dostopate do večine podatkov in funkcij.
Znani pogon
Tudi o električnem pogonu, ki ga je ima mokka-e. Ta je enak kot v drugih električnih modelih francoskega dela skupine Stellantis in smo se z njim že srečali, tako v peugeotih e208 in e-2008 in DS3 crossbacku E-tense kot tudi v oplu corsi-e. Gre torej za sklop 100-kilovatnega elektromotorja, ki spredaj poganja sprednji kolesi, in litij-ionske baterije s kapaciteto 50 kilovatnih ur, ki veliko obeta in veliko tudi izpolni, a ne prav vsega.
Tako kot v drugih z njim opremljenih avtomobilih, ki smo jih preskusili doslej, se je namreč tudi v mokki-e slabše izkazal na avtocestah. Avtocestna vožnja namreč mokki-e odvzame kar precej v skladu s protokolom WLTP obljubljenih 325 kilometrov, ki se jim sicer kar precej približa. Na mestnih in tudi regionalnih cestah namreč ni kazal baterijske podhranjenosti in se je z dosegom kar precej približal obljubljeni tristotici kilometrov.
Sam sem se z mokko-e iz Ljubljane odpravil na Rakitno, od tam pa preko hribov do Cerkniškega jezera in Planine ter Logatca in porabil le dobro polovico 80-odstotne kapacitete v bateriji. Kljub temu, da je bilo vmes kar nekaj strmih klancev, se je torej baterija dobro držala in opravila celo vlogo podpore popotniškega avtomobila. A kaj, ko je mokka-e med avtocestno vožnjo iz Logatca v Ljubljano hitro porabila preostalo elektriko v bateriji. Velja torej, da je pogon v mokki-e bolj primeren vlogi mestnega avtomobila, ki je mokki-e načeloma tudi namenjena, manj pa vlogi avtocestnega popotnika.
Bolj mestni kot popotniški avtomobil
V mestu boste morda doseg celo povečali, saj je rekuperacija elektrike precej solidna, sploh v primeru, če na izbirniku menjalnika izberete črko B, ki precej poveča obnovo električne energije in tudi solidneje zavira avtomobil. A ne popolnoma, saj vožnja zgolj z enim pedalom ni možna. Škoda, saj bi bila zelo prikladna v mestu, kjer lahko doseg povečamo tudi z uporabo programa ECO. Ta namreč moč motorja omeji na 60 kilovatov in s tem zmanjša tudi porabo energije.
A večina se nas bo raje vozila v programu NORMAL, ko motor razpolaga z 80 kilovati, predvsem pa je vključena klimatska naprava, ki jo program ECO v želji po varčnosti tudi izključi. Najbolj športno navdušeni pa bodo prisegli na program SPORT, v katerem motor zadiha z vsemi 100 kilovati moči, a ne za dolgo, saj bodo hitro spoznali, da mokka-e kljub takšnemu videzu, ni ravno avtomobilski športnik, saj bi za to potrebovala vsaj bolj natančna podvozje in volan. Ki pa sta vsem drugim nalogam povsem kos, tudi zagotavljanju voznega udobja potnikov, saj je blaženje prijetno mehko in ga preveč ne zmotijo niti kratke neravnine, in tudi vijuganju mimo mestnih vogalov.
Opel mokka-e je torej malce poseben avtomobil, ki ne bo všeč prav vsakemu, saj kar precej izstopa iz sivine in je na cesti gotovo opažen. Je tudi eden izmed tistih avtomobilov, ki se mu električni pogon zelo poda in si ga brez njega skoraj že težko zamislite. In takšen je zanimiv tudi zato, ker ga z vključenimi popusti dobite že za malce več kot 34 evrskih tisočakov. To sicer ni malo, a za električni avtomobil z izrazito individualistično noto tudi ne tako zelo veliko.
Opel mokka-e ultimate
Motor: električni
Največja moč: 100 kW
Največji navor: 300 Nm
Zmogljivosti: 150 km/h, 9,0 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4.151 x 1.791 x 1.532, medosna razdalja 2.561
Baterija: li-ion, 50 kWh
Poraba: 17,8-17,4 kWh/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 0 g/km
Električni doseg (WLTP): 324 km
Čas polnjenja baterije: 7 h 15 min (AC 7,4 kW), 26 min (DC 101 kW, 10-80%).
Cena v evrih: 35.510 ( z upoštevano eko subvencijo 4.500 evro)