Ob robu izbora Gospodarskega vozila leta so se na posvetu lotili problematike pomanjkanja voznikov v prevozniški dejavnosti. Mnenja o tem so soočili tako predstavniki države, kot stroka in avtoprevozniki.

Miloš Pregl z Ministrstva za infrastrukturo je dejal, da se je v zadnjih letih v avtoprevozništvu zaradi nižjih stroškov dela iskalo cenejšo delovno silo, ki je bila manj kvalificirana ali jo je bilo laže dobiti. Poudaril je, da so morali imeti v starem sistemu vozniki določene kvalifikacije in izkušnje. Po nastopu evropske direktive pa so bile na izbiro tri možnosti za pridobitev poklica. Prva z rednim izobraževanjem v šoli za poklicnega voznika, druga s 150-urnim tečajem, tretja pa z neposrednim izpitom. Pri nas smo se odločili za vse tri sisteme hkrati.

Nekaj časa je bil poklic voznik vključen v sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij, zdaj ni več tako. Pregl pravi, da bi težko sodili, kaj je bolje, saj ni bilo narejenih podrobnejših analiz, se pa strinja, da zaradi velike količine prepeljanega tovora potrebujemo dobro usposobljene ljudi.

Ni kandidatov za poklic voznika

Barbara Vrtačnik z Zavoda za zaposlovanje je pojasnila, da je v evidenci brezposelnih v Sloveniji trenutno prijavljenih okrog 1.200 voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev. Od tega je 250 oseb neposredno zaposljivih. Hkrati je 315 potreb po zaposlenih, kar pomeni, da tudi če bi vzeli vse iz zavoda, ne bi zapolnili potreb. "Letos je bilo že 1400 potreb po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev. Za slovenski transport v glavnem zagotavljamo ustrezne kandidate," pravi Vrtačnikova, ki je pojasnila, da se z različnimi akcijami trudijo po vseh območnih službah motivirati brezposelne za vključitev v program C, D D1 ali E kategorije oziroma potrjevanje Temeljne poklicne kvalifikacije. Okrog 250 jim jih je uspelo tudi izobraziti in zaposliti in poudarila, da če ni kandidatov, jih ne morejo narediti.

Zaradi težav na tem področju je Ministrstvo za delo marca izdalo odredbo, da delodajalci, ki zaposlujejo voznike, ne potrebujejo več kontrole trga dela. S tem se jim je omogočilo lažje pridobivanje kandidatov iz tretjih držav.

Na ministrstvu ljudje brez izkušenj

Predstavnik avtoprevoznikov Miran Jelen je mnenja, da je najboljše, če si voznika sam vzgojiš in da nima dolge poti do tebe. Pravi, da se mladina danes ne navdušuje nad poklicom voznika, redko kdo je tudi že sedel v tovornjak. V prihodnje pri iskanju ustreznih kadrov pričakuje kar precej težav. Kako obrniti zgodbo v pravo smer? Jelen v izobraževanju, kot ga predpisuje ministrstvo, ne vidi smisla, če ga opravljajo ljudje z ministrstva brez izkušenj. Meni, da bi bilo oblikovali strokovni kader za izobraževanje poklica voznik-mehanik, predavati pa bi smeli le tisti učitelji, ki bi tam učili, bi hodili po seminarjih in predavali.

Andrej Klobasa iz Obrtne zbornice Slovenije meni, da je največja napaka, da pri ministrstvu za promet zaposluje nestrokovni kader, ki ne ve veliko o transportu. Kot pravi, Ministrstvo za infrastrukturo predpiše program, ki gre v nepotrebne podrobnosti, kakršna je denimo pritrditev otroškega sedeža v tovornjaku. "Kdo pa je najboljši učitelj prevoznika? Ko pride z vsake vožnja pri njih naredimo z njim seznam preverjanja. Predavatelji na tečajih so nasprotno kot nedeljski vozniki. Vsak mesec v službo naredi mogoče 700 do 800 km, zato je jasno, da ne morejo učiti tistih, ki so jih prevozili 15.000," pravi Klobasa.

Kot pravi, je tudi malo koristi od tega, da na Zavodu zaposlovanje izšolajo in plačajo voznike za kategorije C in E, če pa ta potem ne želijo dela. Predlaga, naj se šolanje plača tistim, ki pokažejo zanimanje, potem pa naj se jim plača še mentorstvo. Ko je voznik naredil vse kategorije, namreč potrebuje vsaj še pol leta mentorstva, da postane voznik.

Na Finskem po koncu šolanja takoj v tovornjak

Strokovne šole je zastopal Andrej Prašnikar s SPSŠB Ljubljana. Na njihovi šoli opravljajo redno izobraževanje dijakov. Najbolj ustrezna je smer logistični tehnik, ki sicer omogoča strokovno izobrazbo, ne pa tudi pridobitve kategorij C in E, s katerima bi diplomanti lahko opravljali prevoze. Strinja se, da je za voznika potrebnega več izobraževanja kot nekdaj. Težava je tudi v tem, da če vpišejo v srednjo šolo voznika, ga ne morejo narediti, saj po zaključku izobraževanje sploh še ni polnoleten. To je prva in največja ovira.

"Nekaj časa se je razmišljalo v smeri, da bi štiriletnemu programu za peto stopnjo logističnega tehnika dodali še triletni program za voznika, a Ministrstvo za šolstvo in CPI tega nočeta slišati," pravi Prašnikar in dodaja: "Na Ministrstvu za šolstvo in CPI-ju bi morali najti nekakšen način za izobraževanje teh dijakov. Kot šola dijake pošiljamo v tujino in vidimo, kako izobražujejo drugje. Finci za izobraževanje voznikov namenijo ogromno denarja. Tam dijak spozna kamion in delo z njim in ko pride iz šole, ga lahko v podjetju, čeprav mogoče še ni idealen,  takoj posadijo za volan tovornjaka. Pri nas ni nihče primeren. Imamo avtošole, imamo kamione, imamo ljudi z ustreznim znanjem, pa vendar ne najdemo načina, da bi izobrazili toliko voznikov, kot jih potrebujemo. Premisliti bi morali, kako mlade motivirati in jih izšolati za voznike, ki bodo dejansko uporabni in cenjeni v Sloveniji in tujini."