Skupaj z Darsom smo se odločili, da bomo z začetkom prihodnjega leta na avtocesti A1 (od Šentilja do Kopra) tovornim vozilom, ki so težja od 7,5 t, v dnevnem času prepovedali prehitevanje. Tako bomo zagotovili boljšo pretočnost in večjo varnost. Prehitevanje bo tovornim vozilom dovoljeno le na odsekih, kjer so trije vozni pasovi, je z objavo na družbenem omrežju veliko novost na slovenskih avtocestah v prihodnjem letu najavil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.
Na videz všečna poteza, ki je bo verjetno na »prvo žogo« vesel marsikateri voznik osebnega vozila, ki hupa, ko se mora po prehitevalnem pasu voziti za tovornjakom, ki prehiteva drugi tovornjak, skriva tudi veliko pasti. O problematiki prehitevanja, prometu na slovenskih avtocestah, nadzoru in infrastrukturi smo se pogovarjali z Blažem Časlom, ki že skoraj 15 let vozi na špediciji. Prevozil je domala vso Evropo, zato ima izkušnje s prometnimi režimi in pravili v Skandinaviji, Španiji, Angliji, na Balkanu, Romuniji, največ pa v srednji Evropi.
Minister za infrastrukturo je dejal, da so se skupaj z Darsom odločili, da bodo na avtocestni relaciji od Šentilja do Kopra tovornim vozilom težjih od 7,5 tone v dnevnem času prepovedali prehitevanje. Prehitevanje naj bi bilo dovoljeno le na odsekih, kjer so trije vozni pasovi. Kako vi gledate na splošno prepoved prehitevanja tovornjakov na avtocesti, glede na to, da vozniki tovornjakov iz različnih vzrokov, glede na tovor, varčevanje z gorivom, omejevalnik hitrosti ne vozijo enako hitro?
To vsekakor drži. Moje mnenje je, da prepoved prehitevanja ni velika težava. Mi imamo že tako ali tako prepoved prehitevanja med 6. in 9. uro zjutraj in med 14. in 17. uro popoldan. Da bi omejevali ves dan in noč ni smiselno, morda bi bilo smiselno podaljšati zjutraj za eno uro in popoldan za dve uri. Med 10. uro dopoldan in 14. uro popoldan promet na cestni ni pretirano obremenjen z osebnimi vozili, enako velja za čas po 18. uri. Vsekakor pa drži, da je na relaciji vzhod – zahod obremenitev slovenskih cest s tovornim prometom postala zelo velika. Omejevanje prehitevanja dolgoročna rešitev ne more biti. Verjetno bi radi sprostili prehitevalni pas, kar pa ne bo rešilo težave. Rešila bi jo lahko le šestpasovna avtocesta. Verjetno pa je, povedano v narekovajih, to poligon za kaznovanje šoferjev.
Slovenija ima po večini štiripasovne avtoceste. Kakšne scenarije si lahko obetamo, če bodo omejili prehitevanje tovornjakov, tako kot so napovedali?
Že zdaj se vidi, da je desni vozni pas zapolnjen s tovornjaki. Iz prve roke lahko povem, da ko se zjutraj peljem iz Celja proti Karavankam, so na desnem voznem pasu v večini tovornjaki. Sploh tam, kjer velja prepoved prehitevanja. Na primer skozi Trojane. Težki tovornjaki, ki so naloženi na maksimalno dovoljeno težo, gredo v klanec s hitrostjo 50 km/h ali 60 km/h, mogoče 65 km/h. Lahek tovornjak bi lahko dobesedno »švignil« mimo njega, pa ne sme. Kar zadeva scenarijev ob prepovedi, bo zagotovo desni vozni pas še dodatno zapolnjen s tovornjaki, nastale bodo kolone. Lahko povem za primer iz Nemčije, tam, kjer so še štiripasovne avtoceste in veljajo prepovedi prehitevanja, prihaja praviloma večkrat do prometnih nesreč. Velikokrat prihaja do naletov v koloni. Primer, mi imamo kolono tovornjakov na desnem pasu in osebni avto, ki želi zapeljati na izvoz. Mora se vriniti med dva tovornjaka. Tovornjak, pred katerega se bo vrnili bo zaviral, deseti tovornjak v koloni, ki bo moral tudi zavirati, pa bo obstal. Če bo kdo za tovornjakom, ki bo obstal nepozoren, se bo zaletel v kolono.
Verjetno ima kar nekaj Slovencev izkušnje z vožnjo od Benetk do Trsta, ko se je zaradi tovornega prometa in nesreč vožnja do Slovenije zavlekla za več ur.
Italijani so to rešili s šestpasovnico, kljub temu pa imajo na dnevni, če ne na tedenski ravni hude prometne nesreče. Kljub razširitvi tega odseka avtoceste. Italijani so naredili analizo in zdaj pospešeno gradijo šestpasovne avtoceste, kjer je možno. V Italiji veljajo stroge kazni za prehitevanje tovornjakov. Če se nekdo želi vklopiti na avtocesto, se voznik tovornjaka ne sme umakniti na prehitevalni pas, saj ga bodo kaznovali. Zato velikokrat prihaja do prometnih nesreč pri vključevanju na avtocesto. Preprosto prihaja do naletov.
Kako uvidevni so vozniki osebnih vozil na slovenskih avtocestah do voznikov tovornjakov v primerjavi s tujino, ko tovornjak prehiteva drug tovornjak?
Če primerjam s tujino, so v Sloveniji vozniki osebnih vozil zelo nestrpni. Kultura vožnje v Sloveniji je na zelo nizkem nivoju. Daleč najbolj obzirni so vozniki v Skandinaviji, Veliki Britaniji, tudi v Italiji.
Kako bi vozniku pojasnili, naj bo strpen med prehitevanjem tovornjakov, ko ima en na tempomatu nastavljeno za dva km/h večjo hitrost in prehitevanje traja tudi kakšen kilometer ali dva?
Najprej je treba povedati, da tovornjaki ne vozijo z več kot 90 km/h. Tovornjaki morajo biti vsaki dve leti umerjeni, da je hitrost pravilna. Zgodi se, da je vožnja voznika tovornjaka včasih načrtovana zelo na tesno, mu vsak dodaten km/h pomeni, sploh, če njegova vožnja traja na primer pet ur. Določena razkladanja in nakladanja so časovno res zelo na tesno načrtovana in potem voznik tovornjaka mora prehiteti drugo vozilo. Poleg tega gre danes vse na nož. Cene prevozov so padle, veliko tovarn sploh nima skladišč, skladišči se roba na tovornjakih. Je pa res, da je včasih odvisno tudi od voznika počasnejšega tovornjaka. Če sam kdaj vidim, da me nekdo prehiteva, mi ni težko spustiti tempomata za minuto, da me hitrejši tovornjak čim prej prehiti. So pa zagotovo tudi vozniki, ki ne želijo na hitro spustiti drugega naprej in delajo zastoje. Tudi kultura med vozniki tovornjakov je slabša, kot je bila. Na žalost.
Ali imate kot voznik tovornjaka težavo s počasnimi vozniki osebnih vozil na naših cestah? Ali tudi slednji povzročajo zastoje?
Zelo redko doživim, da dohitim voznika osebnega avtomobila, ki vozi s hitrostjo 80 km/h. Seveda je težava, če nekdo vozi 80 km/h, zate pa velja prepoved prehitevanj in ga ne smeš prehiteti. Večja težava je v času poletnih sezon, ko so na cestah vozniki avtodomov in počitniških prikolic. Veliko jih vozil s hitrostjo 80 km/h, ko ga želiš prehiteti, pa pospeši na 100 km/h. To opažam le v sezoni dopustov poleti.
Na avtocesti včasih opažam, da se vozniki osebnih avtomobilov »prilepijo« na zadek tovornjakov, da bi privarčevali z gorivom.
Se žal dogaja. Vendar moram opozoriti, da gre za veliko tveganje, da pride do naleta. Če med naletom zapeljete pod prikolico vam nihče ne bo mogel več pomagati.
Kateri deli avtoceste v Sloveniji so iz vaših izkušenj najbolj problematični glede zamaškov. Vozniki tovornjakov že dolgo časa omenjajo, da je treba nujno narediti tretji pas na najbolj obremenjenem delu Celje-Postojna. Glede na rast prometa bi moral biti že zgrajen, pa se o njem šele razmišlja.
Od Trojan do Ljubljane je kaos, enako velja za relacijo od Ljubljane do Postojne. Tudi Štajerska do Celja in skozi predore proti Slovenski Bistrici. Zdaj, ko je na cestah manj prometa zaradi omejitev gibanja med občinami, sem opazoval promet. Zanimivo, zdaj, ko je na avtocesti občutno manj osebnih vozil, ni nobene gneče in zastojev.
So torej lahko vzrok za zastoje tudi nestrpni vozniki osebnih vozil, ki se ne držijo varnostne razdalje?
Zagotovo. Zdaj, ko so na cesti večinoma vozniki tovornjakov in se držijo varnostne razdalje, je vožnja tekoča. Takoj ko se nekdo vriva ali zamenjuje pasove, prihaja do motenj, zaviranj in posledično zastojev. Največja težava je vključevanje in izvozi z avtoceste. Tu prihaja do ozkih grl.
Se vam zdi težava, da vozniki tovornjakov vozijo v konvoju in se izmenjujejo na čelu kolone. Izklapljajo določene sisteme, da lahko vozijo čim bliže eden drugemu in na ta račun varčujejo z gorivom?
Kakor opazujem, se to dogaja zelo redko. Redko se danes v konvojih vozi več tovornjakov ene družbe. Je pa zagotovo to sporno, saj je varnostna razdalja predpisana z razlogom. Ne vem ali se izplača varčevati z gorivom, na račun tega, da se ne moreš varno ustaviti.
Je vzdrževanje varnostne razdalje med vozniki tovornjakov pri nas težava?
Velika. Pa ne le pri nas. Po vsej Evropi. Če bi pavšalno ocenil, bi rekel, da varnostno razdaljo upošteva manj kot 60 odstotkov voznikov tovornjakov. Varnostna razdalja mora biti vsaj 50 metrov, v predorih še enkrat toliko. Če želiš prehiteti tovornjak pred sabo in se pomakneš na prehitevalni pas, ga moraš najprej dohiteti, potem pa še prehiteti za 50 metrov, da se varno in pravilno vključiš na desni pas. To lahko traja zelo dolgo.
Kako poteka nadzor policistov nad vozniki tovornjakov v Sloveniji? Vas velikokrat ustavijo policisti?
Načeloma po slovenskih avtocestah malo vozim s tovornjakom, kot voznik osebnega vozila pa lahko povem, da je nadzora zelo malo. V Avstriji je na cesti prisotnih veliko več policijskih patrulj nad tovornim prometom, kar podpiram. Imajo portale proti Innsbrucku, kjer je policija prisotna na dnevni bazi. Imamo prostor na nekdanjih cestninskih postajah, kjer bi lahko postavili tovrstne portale. Je pa zagotovo pri nas težava, da imamo premalo policijskega kadra usposobljenega za tovorni promet. Po naših cestah vozijo taka tovorna vozila, ki na ceste ne spadajo. Predvsem vozniki z Vzhoda so zelo problematični.
Menite, da bo za avtobuse tudi veljala prepoved?
Ne. V večini, več kot 90 odstotkih primerov so avtobusi izvzeti. N cesti mora biti postavljena dopolnilna tabla, ki prepoveduje prehitevanje avtobusom.
Sploh nimamo kaj debatirat, enako je v Italiji, vsepovsod, kjer sta še dva pasova, recimo Trst Benetke. IN DELUJE!! Torej …
Sicer se mi je zdela dobra ideja, ta prepoved. Ampak sedaj, ko nekdo še osvetli problem z druge strani, pa …
Blaž Časl - ne razumem za kaj si se dal not potegnit ozr. vedi da si sofer, pravila pa pisejo …