A nekateri sklopi se pozimi raje pokvarijo kot drugi, zato bi morali biti pozimi nanje bolj pozorni. Kateri so in kako se lahko izognemo težavam? Za nasvet smo vprašali mehanika Žana Umka.
Obese koles
Kombinacija ledu, snega, soli in lukenj na cesti je posebno nevarna za obese koles, vzmetenje in krmilni sistem. Močni sunki s tal lahko poškodujejo gredi in v najslabšem primeru podrejo geometrijo podvozja. Zadeva je lahko tudi zahrbtna, saj nekaterih poškodb večina voznikov ne bo opazila, dokler ne bodo poškodbe že tako hude, da bodo zahtevale draga popravila. Popravil se nikakor ne lotevajte doma.
Nasvet strokovnjaka
Največkrat se teh stvari ne opazi. Velikokrat vozniki med vožnjo ugotovijo, da se na podvozju sliši ropot, ko na cesti zapeljejo čez kakšne luknjo. Natančneje pa se napake ugotovi šele, ko je vozilo dvignjeno. Večina obes in ostalih komponent, ki so povezani z obeso in avtomobilom je sestavljena in zglobov, v katerih je mast in so zaščiteni z gumo. Zaradi zimskih razmer in obrabljenosti se ta guma včasih strga in posledično se tudi mast v zglobu izgubi in pride do obrabe. Po vsaki menjavi različnih delov na podvozju je potrebno večinoma nastaviti tudi geometrijo koles, postopek je bolj znan kot "avtooptika", kar pomeni za stranko dodaten strošek. Vendar je le tako avtomobil tehnično brezhiben.
Ne pozabimo, če posameznih delov zamenjamo pravočasno, lahko sklope še bolj poškodujemo, saj platišče ni fiksno pritrjeno in lahko pride do neenakomerne obrabe pnevmatike, ob večjih udarcih pa lahko pride tudi do hujših poškodb. Znano je, da nobena komponenta ni večna in bo po določen času potrebna menjava. Res pa je tudi, da zima in sol še dodatno vplivata na materiale.
Gume in kolesna platišča
Vožnja po slabih cestah je zahtevna tudi za avtomobilska kolesa in gume, ki so vedno v neposrednem stiku s podlago. Platišča se pogosto upognejo, gumam pa se lahko poškoduje nosilna struktura. Pogosto je prvi znak za poškodbo gume ali pnevmatike tresenje volana, na gumi pa se lahko pokažejo izbokline, ki zahtevajo njeno zamenjavo.
Nasvet strokovnjaka
Vsi vemo da je sol eden najhujših sovražnikov avtomobila. Motor se še nekako zaščiti z zaščito motorja, podvozje in še posebej platišča in pnevmatike pa so zelo izpostavljene njenim vplivom. Začnimo pri jeklenih platiščih, ki zaradi soli začnejo rjaveti. Korozija škoduje strukturi jekla, zato se lahko platišča upognejo na predelih, kjer jih je korozija najbolj prizadela. Vulkanizerji lahko s centriranjem težavo rešijo, če platišča niso preveč poškodovana. V skrajnem primeru lahko pride celo do puščanja platišča. Aluminijasta platišča so na korozijo bolj odporna, se pa pojavi problem razjedanja platišča in poškodb laka, kar ni videti najlepše. Zato je najbolje, da platišča ter tudi ves avtomobil redno čistimo.
Sedaj pa pnevmatike. Sama struktura zimske pnevmatike je mehkejša, zato jo lahko hitreje poškodujemo. Izbokline se pojavijo zato, ker se poškoduje bočnica pnevmatike, do tega pa pride predvsem tedaj, ko je avtomobil parkiran na kakšnem robu, saj je vsa teža tistega dela avtomobila osredotočena le na eno točko na pnevmatiki. Lahko pa pride tudi do poškodb med vožnjo, ob močnem udarcu v kakšno luknjo, ki je zaradi zimskih razmer ne vidimo, ali pa če oplazimo pločnik.
Karoserija
Sol in drugi materiali, ki jih cestarji uporabljajo za potresanje cest pozimi, so precej neprijetni za karoserijo avtomobila. Kamenčki, ki jih s ceste dvigujejo gume našega in drugih avtomobilov, lahko poškodujejo lak. Majhne razpoke v začetku ne bodo vidne, vendar pa bo skozi njih do pločevine prodrla voda, ki bo navsezadnje povzročila rjavenje. Tega pospeši tudi sol, ki je raztopljena v vodi. Te težave pogosto ni mogoče preprečiti niti s pranjem karoserije in podvozja.
Nasvet strokovnjaka
Pogosto teh težav res ne moremo rešiti, ampak jih lahko upočasnimo ali v pa v določenih primerih delno ustavimo. Kamenčki, ki niso ravno majhni, lahko z veliko hitrostjo trčijo v karoserijo in okrušijo lak, še posebej na avtocesti, zato je potrebno predvsem vzdrževanje ustrezne varnostne razdalje, da ublažimo trk kamenčka. Dobro, da ima avtomobilski lak določene sloje, ki preprečujejo takojšen stik z ''golo'' karoserijo in tako preprečijo tudi takojšnje rjavenje.
Akumulator
Povprečna življenjska doba akumulatorja je štiri ali pet let, vendar lahko neha delovati tudi prej ali pa deluje dlje. Prezgoden konec najpogosteje pride pozimi, ko mora neprestano zagotavljati veliko moč za zagon motorja v hladnih dneh, alternator pa predvsem med kratkimi vožnjami ne more zagotoviti dovolj polnjenja. Pogosto pomaga dodatno polnjenje akumulatorja z zunanjim polnilnikom, če ne gre drugače, pa bo potrebna zamenjava z novim.
Nasvet strokovnjaka
Veliko ljudi se je pozimi srečalo s to težavo. Poleti določeni avtomobili ne potrebujejo tolikšne moči za zagon, saj je zrak toplejši, pozimi predvsem dizelski avtomobili potrebujejo zaradi višjega kompresijskega razmerja in dodatnih grelnih elementov višjo moč. Nekoliko pomaga že močnejši akumulator, vendar velja, da noben akumulator ni večen. Najbolje je, da je avtomobil parkiran v garaži. Ob daljši neuporabi avtomobila lahko akumulator priklopimo na zunanji polnilnik.
Novejši avtomobili s start-stop sistemom, pa tudi tisti brez njega, imajo akumulator AGM, ki je lahko tudi za sto evrov dražji od navadnega, odvisno od modela, potrebuje pa tudi več pozornosti. Paziti je treba, kam priklopimo zunanji polnilnik, saj ob neustreznem priklopu lahko uničimo tipalo na bateriji. Menjave takšnega akumulatorja nikar ne opravljajte sami, saj je potrebno ustrezno kodiranje, ki ga opravi avtomehanik.
Zaganjalnik
Zaganjalnik je zelo občutljiv na nizke temperature v kombinaciji s povečano vlažnostjo. Zaganjalnik pri svojem delovanju elektriko črpa neposredno iz akumulatorja, zato je pomembno, da je ta v dobrem stanju. Če je akumulator v slabem stanju, ima težave pri delovanju tudi zaganjalnik. Težave zaganjalnika lahko povzročijo tudi korodirani električni kontakti, ki jih niso dovolj zaščitili pred zunanjimi dejavniki.
Nasvet strokovnjaka
Pri zaganjalniku težko dam kakšen nasvet. Potreben je predvsem dober akumulator za zagon. Lahko pride do poškodb krtačk zaganjalnika ali štarterja, ki se jih lahko menja, v najhujšem primeru pa je potrebna menjava celega zaganjalnika. Novejši avtomobili s sistemom start-stop imajo zaganjalnike, ki so prilagojeni za več vklopov. Lahko pa pozimi z gumbom izklopite sistem start-stop in olajšate delo zaganjalniku.