Še posebej v toplejšem delu leta veliko ljudi več mesecev sploh ne sname strešnega kovčka in drugih nosilcev s strehe avtomobila. Rezultat ni le poslabšano udobje močnejšega piša vetra, temveč predvsem višja cena na prevožen kilometer. Ampak kolikšna je resnična razlika v porabi?
Izposodili smo si mazdo CX-5, ki je tipični predstavnik priljubljenih suvov. Mazda ni imela integriranih tovarniških strešnih nosilcev, zato je njen koeficient zračnega upora za suv relativno ugodnih 0,33. Uporabljeni kovček je bil tipa Thule touring M, ki spada med srednje velike.
Na isti trasi smo opravili po dve vožnji s kovčkom na strehi in po dve vožnji brez njega in nosilcev. Po enem scenariju smo želeli videti razliko pri porabi, če vozimo defenzivno, po drugem scenariju pa, če smo na cesti bolj dinamični.
Pri obeh tipih avtocestne vožnje je bila razlika v porabi z ali brez kovčka malenkost pod litrom - odvisno od hitrosti je to pomenilo med 10 in 15 odstotki porabe.
Kako se to odraža na bencinski črpalki? Če 60-litrski tank napolnite za okoli 75 evrov, to pomeni, zaradi kovčka ob vsakem točenju vržete stran vsaj sedem evrov.
Če bi bil kovček na avtu, ki povprečno porabi manj goriva (karavani, limuzine), potem bi bil odstotek lahko še občutno višji.
Kako smo testirali?
Poskušali smo izničiti čim več zunanjih vplivov, tako pri pogojih na cesti kot pri reakcijah (istega) šoferja - predvsem pri pospeševanju.
Na začetku poti smo napolnili rezervoar za gorivo (dizel) in ga na koncu poti dotočili. Ne le na istih bencinskih črpalkah, temveč tudi na istih polnilnih ročicah.
Od bencinske črpalke do bencinske črpalke smo vedno prevozili natančno 101 kilometer poti. Pri prvi vožnji na relaciji smo se strogo držali omejitev in jo opravili skoraj izključno s tempomatom, pot pa je potekala predvsem po avtocesti - 90 odstotkov celotne trase.
Izračun glede na količino natočenega goriva in prevoženo razdaljo (101 kilometer) je pokazal, da je poraba s CX-5 s strešnim kovčkom znašala 6,6 litra na sto kilometrov. Pri enaki povprečni hitrosti, a brez kovčka pa 5,7 litra na sto kilometrov. Razlika je torej znašala 0,9 litra. Zanimivo je, da nam je isto vrednost, kot smo jo izračunali glede na natočeno količino gorivo, pokazal tudi potovalni računalnik avtomobila.
Po drugem scenariju se omejitev nismo držali tako striktno in smo lovili le eno ključno konstanto - povprečno hitrost na isti razdalji. Mnenja smo bili namreč, da bo pri večjih hitrostih in bolj dinamični vožnji poraba s kovčkom bistveno višja kot brez njega. Povprečno hitrost smo tako dvignili za dobrih deset kilometrov na uro - natančneje je ta znašala 113 kilometrov na uro na obeh vožnjah.
S kovčkom je poraba znašala 8,8 litra na sto kilometrov, brez njega pa 8,0 litra, torej je bila razlika 0,8 litra na sto kilometrov.
Pri drugem testu je na porabo bistveno bolj kot pri prvem vplivalo različno odzivanje voznika na razmere na cesti. Čeprav je šofer vozil tako, kot to počne običajno, pa je lahko pospeševal različno, medtem ko smo pri prvi primerjavi to prepustili radarskemu tempomatu.
Zaključek
Poraba s kovčkom se poveča za 0,8 - 0,9 litra na sto kilometrih, ne glede na način vožnje in hitrost. In to pri velikem suvu, kjer je aerodinamika za porabo bistveno manj "vplivna", kot pri limuzinah.
dezurni@zurnal24.si
tudbognasvečnereši , ljudje vozijo strešne kovčke do nnovembra od prvomajskih praznikov. Zato gre. Itak pa, da je bolje peljat robo …
"Izračun glede na količino natočenega goriva (5,71 litra) in prevoženo razdaljo (101 kilometer) je pokazal, da je poraba s CX-5 …
Saj kovčka na strehi ne vozimo brez razloga. Običajno se ga vozi nekajkrat letno. Koliko pa je večja poraba zaradi …