Takšen, kot sem ga vozil v najmočnejši različici BMW M135i xDrive. Ta na ceste postavlja kombinacijo povsem uporabnega avtomobila spodnjega srednjega razreda in pridiha športnosti, ki smo je vajeni od izdelkov, ki v imenu nosijo oznako M.
Seveda BMW M135i xDrive ni najbolj pravi predstavnik serije M, kakršni so avtomobili, pri katerih se črki M pridruži le še ena številka, a kljub temu zagotavlja veliko živahnosti. Recimo, da je primeren za družinskega očeta, ki med tednom pridno hodi v službo in z otroškimi sedeži na zadnji klopi in potrebščinami v solidnem prtljažnikom opravlja vlogo taksista za svoj naraščaj, med koncem tedna pa za nekaj ur otroške sedeže vzame ven in se odpelje na »divjo jago« po okoliških ovinkih. Seveda bolj ali manj v okviru prometnih predpisov.
Takšen avto torej ni namenjen okorelim zagovornikom cestne športnosti, ki bodo celo malo razočarani ob dejstvu, da sicer štirikolesni pogon izhaja iz primarno sprednjega namesto zadnjega, kot smo ga bili doslej vajeni v avtomobilih te znamke. Za večino voznikov iz zgornjega opisa pa je sprememba povsem dobrodošla. Testni avtomobil se je namreč na cesti obnašal zelo nevtralno in je po eni strani kot po tirih v vseh nastavitvah cesti sledil tudi skozi zelo ostre ovinke, k čemur sta gotovo precej pripomogla tudi izredno natančni volan in športno podvozje, po drugi strani pa je karoserija tudi dovolj mehko ublažena, da se sopotniki nad udobjem ne bi smeli pritoževati.
Solidna moč
In takšnemu vedenju na cesti odlično odgovarja tudi motor, turbobencinski vrstni štirivaljnik, ki iz delovne prostornine dveh litrov razvije moč 225 kilovatov in navor 450 njutonmetrov. V kombinaciji z bliskovitim 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom poskrbi, da limuzinski kupe v manj kot petih sekundah doseže 100 kilometrov na uro. Pospeški so v športnem načinu siloviti in vas zagotovo navdušijo, če vam avtomatika ni dovolj, pa je seveda na voljo tudi ročno poseganje v menjalnik z obvolanskimi stremenci ali prestavno ročico. A v tem primeru bo poraba goriva ne bo ravno majhna in bo z lahkoto presegla 10 litrov.
Na uho pa prišepnimo: če boste z avtomobilom ravnali tako kot bi s kakšnim brez športnega pedigreja, se bo poraba gotovo spustila pod osem litrov, vožnja v manj športnih načinih pa je lahko celo zelo ležerna. Motor ob tem od sebe daje tudi prijetno športni zvok in ob zagonu vedno glasno zabrbota. V udobnem ali gospodarnem programu sicer brbotanje kmalu po zagonu poide (a ga na veselje ali jezo sosedov ne morete nikoli popolnoma izključiti), v športnem pa ostane tudi med vožnjo. V primeru najbolj športnega programa pa iz izpušne cevi kdaj celo prijetno pridušeno zapoka.
BMW M135i xDrive je torej na neki način vrh BMW-jeve kompaktne serije 1, katere začetki segajo v leto 2004 in je od tedaj doživela dve generacijski menjavi. A čeprav BMW ravno ne slovi kot proizvajalec majhnih avtomobilov, saj to vlogo od leta 2001 v njegovih vrsta opravlja znamka Mini, to ne pomeni, da je vedno izdeloval le velike avtomobile, Majhni kompaktni avtomobili so namreč v njegovi zgodovini odigrali celo zelo pomembno vlogo.
Kratka zgodovina majhnih BMW-jev
Spomnimo le, da je bil zelo majhen že prvi serijski BMW sploh. Leta 1927 je namreč na ceste zapeljal BMW dixi, licenčni austin seven, ki je bil celo za tedanje pojme majhen avtomobil. Na dixiju si je tovarna nabirala izkušnje z izdelovanjem avtomobilov in v začetku tridesetih let začela izdelovati tudi popolnoma lastne avtomobile, ki so vrh doživeli v za tisti čas zelo sodobnih limuzinah BMW 327 in roadsterjih BMW 328.
Pomemben majcen BMW je na ceste zapeljal tudi v petdesetih letih let, ko se je bavarska tovarna z isetto pridružila trendu miniaturnih avtomobilčkov, ki so takrat najbolje ustrezali kupni moči nemške družbe. S tem avtomobilčkom si je ustvaril tudi trdnejšo podlago za nove projekte, denimo BMW 700, majhen avtomobil s sedežno razporeditvijo 2+2 in zračno hlajenim 697-kubičnim bokserskim motorjem iz , s katerim so leta 1959 tehniko isette zavili v veliko bolj privlačno, udobno in uporabno limuzino.
Morda bi predhodnik BMW-jeve serije 1 lahko bil tudi trivratni kupejevski predstavniki »novega razreda«, ki so konec šestdesetih let prejšnjega stoletja uvedli tudi oznako touring, ki je danes običajna za BMW-jeve karavane. Gotovo pa bi za neposrednega predhodnika serije 1 lahko obveljal BMW serije 3 compact, 3-vratna kombilimuzinska različica limuzine serije 3, ki jo je BMW med letoma 1993 in 2004 ponujal kot najmanjši model v svoji ponudbi. BMW serije 3 compact je bil zanimiv tudi zato, ker je v nasprotju z večino tedanjih tekmecev imel zadnji pogon, saj si je vso tehniko deli s serijo 3.
Ambiciozni začetek
BMW serije 3 compact se v desetletju obstoja ni ravno izkazal s prodajo, zato so pri BMW-ju razvoj svojega novega najmanjšega modela, serije 1, vzeli zelo resno in ga zasnovali na tedaj povsem novi platformi E87, takšni, ki jo je imel tudi tedanji BMW serije 3, s katerim si je serija 1 delila okrog 60 odstotkov komponent. To je tudi pomenilo, da je imel BMW serije 1 vzdolžno vgrajeni motor in zadnji pogon, s čimer se je spet ločeval od večine tekmecev v spodnjem srednjem razredu. Med drugim je zato imel tudi precej manjši prtljažnik od povprečja. Pri BMW-ju so menda sprva celo razmišljali, da bi za novo serijo 1 uporabili kar Roverjevo zasnovo, to znamko so namreč tedaj kupili, vendar so se nazadnje odločili za lastno tehniko.
Ob predstavitvi leta 2004 je bila sprva na voljo le petvratna karoserijska oblika, ki se ji je čez tri leta pridružila še trivratna, obema pa tudi kupe in cabriolet, ki sta se pozneje preselila v novo serijo 2. Leta 2007 je serija 1 doživela tudi korenitejšo osvežitev, ki ji je med drugim prinesla zanimivo pridobitev, infozabavni sistem, ki se je lahko povezal z Applovim iPodom in napravami, ki so omogočale priključek z vtičnico USB. Nov in redek je bil tudi sistem start/stop, ki ga je BMW serije 1 tedaj lahko imel za doplačilo.
Prva serija je sicer našla veliko kupcev, a šele, ko je BMW leta 2011 predstavil bolj dozorelo drugo generacijo, so tradicionalni navdušenci za bavarsko znamko začeli dokončno priznavati, da vendarle gre za pravi BMW. Od tega časa se je ločeno od njega začela razvijati tudi samostojna serija 2, ki mu je vzela večino najbolj privlačnih različic. Tolažbo je po drugi strani prinesla nova zmogljiva različica BMW M135i s trilitrskim vrstnim šestvaljnikom, ki je razvijal moč 320 'konjev', vse skupaj pa je uspešno podprla tudi zmogljiva mehanika podvozja. Gre torej za neposrednega prednika testnega avtomobila.
Pomembna je bila tudi prenova druge generacije leta 2015, ki je seriji 1 med drugim prinesla tudi uporabniški vmesnik iDrive in 6,5-palčni zaslon infozabavnega sistema, ki je bil seveda veliko bolj povezljiv kot tisti iz leta 2007. Ledvički sta postali vidno večji, luči pa so prvič zasvetile v tehnologiji led. Pod motornim pokrovom se je prvič lahko znašel tudi Aisinov 8-stopenjski samodejni menjalnik steptronic.
O zadnjega k prednjemu pogonu
Štiri leta pozneje, ko je število izdelanih BMW-jev serije 1 preseglo 1,8 milijona, je BMW predstavil tretjo, aktualno generacijo, ki je prinesla tudi zelo veliko novost: prednji pogon in spredaj prečno vgrajeni motor. Bojda je odločitvi za novo konfiguracijo, ki je bila kar precejšen prelom s tradicijo znamke, botrovalo spoznanje, da je več kot 80 odstotkov lastnikov BMW-jev serije 1 tako ali tako bilo prepričanih, da ima njihov avtomobil sprednji pogon. Tako je vsaj tedanjo odločitev pojasnil BMW-jev izvršni direktor Norbert Reithofer. BMW se s tem sicer ni spustil na povsem novo področje, saj je prednji pogon že nekaj let imel njihov prvi in verjetno tudi za vse čase edini enoprostorec BMW serije 2 active tourer, že veliko prej pa je dozorel tudi pri »tamali« hišni znamki Miniju.
Morda so proi BMW-ju s tem odbili nekaj tradicionalnih kupcev, pridobili pa so nove, ki ob tradicionalčni BMW-jevi dinamiki, ki jo kljub spremembi pogonske zasnove ohranja serija 1, cenijo tudi nove pridobitve, denimo bolj gotovo vožnjo in več prostora zadaj in v prtljažniku. In to seveda velja tudi za testni primerek BMW M135i xDrive, ki ponuja največ, kar BMW-jeva serija 1 trenutno lahko ponudi.
BMW M135i xDrive
Motor: turbobencinski, štirivaljni, 1.998 ccm
Največja moč: 225 kW (306 KM) pri 5.000-6.250 vrtljajih
Največji navor: 450 Nm pri 1.750-4.500 vrtljajih
Zmogljivosti: 250 km/h, 4,8 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4,319 x 1.799 x 1.434, medosna razdalja 2.670
Prtljažnik (v litrih): 380-1200
Poraba: 6,8 litra/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 155 g/km
Cena v evrih: 66.880
Plusi: Privlačen videz, udobje, oblika, oprema, motor, menjalnik, vozne lastnosti, veselje v vožnji.
Minusi: Za nekatere je premalo športen in premalo tradicionalen.