Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so v sklopu vseevropskega ocenjevanja in ob podpordi ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo izvedli raziskavo na temo parkiranja v plačljivih garažnih hišah. V precep so jih vzeli 14 v Ljubljani, Mariboru in na Obali.
Kot ugotavljajo pri ZPS, se številni vozniki med vožnjo in parkiranjem v njih počutijo nelagodno ali jih je celo strah, praktično pa ni nikogar, ki ne bi kdaj zarobantil nad (pre)ozkimi parkirnimi prostori. Rezultati testa so večinoma povprečni, po ena garažna hiša pa odstopa v vsako smer - najboljša je v Ljubljani (Kongresni trg), najslabša v Mariboru (F-City).
Tabela z rezultati je dostopna TUKAJ.
Boštjan Okorn iz ZPS opozarja, da je za nedomačine prva težava že dovoz do nekaterih parkirnih hiš, ki so v nekaterih neustrezno ali pomanjkljivo označene ter tako že na začetku terjajo veliko pozornost od voznikov.
"Če parkirno hišo nekako že najdemo, pa ni nujno, da bo v njej prostor tudi za naš avtomobil.« Kot se je izkazalo tekom primerjalnega ocenjevanja, nimajo vse parkirne hiše že pred vhodom informacije, koliko prostih mest je še na voljo, ugotovili pa so tudi, da oznake niso nujno pravilne."
Priložnosti za poškodbe skoraj na vsakem centimetru
Ocenjevalce je razočaralo, da v nobeni od obiskanih hiš parkirni prostori niso označeni z dvema vzdolžnima črtama, kar omogoča dovolj prostora za odpiranje vrat pravilno parkiranega avta. Negativno izstopa parkirna hiša F-City v Mariboru, ki ima najožja mesta - vsega 217 centimetrov. Povprečna širina novodobnih avtomobilov je več kot 1,8 metra! Kot pravi Okorn, je na robu sprejemljivosti širina parkirnega prostora vsaj 230 centimetrov. Splošna uveljavljena norma za zunanja parkirišča je sicer, da je mesto široko najmanj 2,5 metra.
Dodaten problem je dejstvo, da vozniki le redko parkirajo pravilno. Na voznike pa po Okrornovih opažanjih preži še naslednja past: "Parkirišča v parkirnih hišah praktično vedno omejujejo stebri in stene, tako da je treba kar dobro poznati posebnosti in ne izbrati parkirnega mesta, ki je ožje ali bolj omejeno. Opazili smo namreč, da širine prostorov včasih niso povečane, če je ob njem ovira."
"Pogrešali smo tudi več prijaznejših oznak, kot so denimo na steno zarisane meje parkirnega prostora ali pa ta še dodatno označeno posebno parkirišče," dodaja vodja testiranj pri ZPS.
Vozniki večjih avtomobilov pa v parkirnih hišah ne bodo imeli zgolj težav s širino parkirnih mest, pač pa tudi z včasih zavitimi dostopnimi potmi. Največje težave pri tem povzročajo preozki ovinki, ki so predvsem med vožnjo navkreber precej nepregledni, prav tako se včasih na poti pojavi steber, ki ga je treba previdno obiti. Na ocenjevalce je pozitiven vtis pustila zasnova, da v vseh hišah pot vodi tako, da je odkrivanje prostih parkirnih mest olajšano.
Snovalci garažnih hiš velikokrat pozabijo na pešce. Ločenih poti za tiste, ki zapuščajo ali se vračajo k vozilom, je namreč le za vzorec, lastniki ne poskrbijo niti za poceni usmerjevalne črte. Težave so tudi z dvigali, lokacijo parkirnih avtomatov, stranišči ...
Posebno poglavje, na katerem pogrnejo skoraj vse slovenske garaže hiše, je plačevanje - to je leta 2018 pri veliki večini še vedno dovoljeno le z gotovino, k sreči so vsi testirani avtomati vsaj vračali denar. Le v štirih garažnih hišah je bilo mogoče plačati z bančno kartico, v Ljubljani nekaj hiš omogoča tudi plačevanje z mestno kartico Urbano.
dezurni@zurnal24.si
EU standard za širino parkirnega mesta je 2,50 m. Če je manj, za vsako poškodbo odgovarja lastnik parkirne hiše. V …
a v Celje pa ni nobene garažne hiše - pomankljiva tabela ...