Renaultova tovarna v Flinsu dobrih 40 kilometrov severozahodno od Pariza, je največja in po zaprtju tovarne Boulogne-Billancourt tudi najstarejša Renaultova tovarna v Franciji. Odprli so jo leta 1952, torej pred natanko sedemdesetimi leti, ko so v njej začeli izdelovati renault dauphine, nazadnje pa v njej izdelujejo le še nissan micro in renault zoe.
Pri Renaultu so se že leta 2020 v okviru programa Renaulution odločili, da po prenehanju proizvodnje klasičnih novih avtomobilov tovarne ne bodo zaprli, ampak jo bodo preusmerili v proizvodnjo električnih avtomobilov in alternativne dejavnosti.
Iz primarne v sekundarno dejavnost
Kot je povedal vodja projekta preobrazbe tovarne Jean-Philippe Billai, so se odločili, da bodo tovarno iz primarne pretvorili v izvajalca sekundarnih dejavnosti in ob tem ustvarili odprti ekosistem, v katerem bodo sodelovali z drugimi proizvajalci, zagonskimi podjetji, univerzami in drugimi dejavniki na tem področju.
Kot je poudaril Bilai, Renault kot podjetje, ki deluje predvsem v osnovni avtomobilski dejavnosti, nima vseh znanj, ki so potrebna za razvoj teh dodatnih poslov, prav tako pa priznava, da Renaultovo finančno stanje trenutno ni najboljše, zato potrebujejo partnerje za financiranje projektov. Dodaja, da naj bi do leta 2030 v tovarni zaposlili 2.000 ljudi in dosegli, da ne bi bila le ogljično nevtralna, ampak celo negativna.
Novo dejavnost tovarne so v grobem razdelili v štiri projekte. V okviru projekta Re-trofit bodo z obnovo in elektrifikacijo občutno podaljšali življenjsko dobo rabljenih vozil, v okviru projekta Re-energy bodo ponudili rešitve za proizvodnjo, shranjevanje in upravljanje zelenih energij, v okviru projekta Re-cycle bodo optimizirali upravljanje virov in s tem pomagali ekosistemu, v okviru projekta Re-start pa bodo promovirali inovacije in znanje na področju krožne ekonomije v mobilnosti.
Obnova rabljenih
Največ neposrednega stika s proizvodnjo avtomobilov ima projekt Re-trofit, ki so ga razdelili predvsem na dva dela. Prvi je tovarna, ki je posvečena obnovi rabljenih avtomobilov. Dejavnost so zagnali septembra 2021 in do danes v delavnicah obnovili že 12.000 avtomobilov. Danes na dan obnovijo 12 vozil in načrtujejo, da bo njihov obseg od prihodnjega leta znašal okrog 45.000 vozil na leto. Dejavnost so zato organizirali v manufakturni proces s štirimi digitaliziranimi proizvodnimi linijami. Vsak obnovljeni avtomobil na koncu tudi fotografirajo in fotografije še pred dobavi avtomobila pošljejo trgovcu. Za zdaj namreč sodelujejo le s trgovci rabljenih avtomobilov, ne pa s fizičnimi kupci.
Druga dejavnost projekta Re-trofit je predelava dizelskih kombijev na električni pogon. Ugotavljajo, da veliko njihovih kupcev uporablja dizelske kombije, ki se bodo v zaradi zaostritve okoljskih predpisov predvsem v mestnih središčih soočali z veliko težavami in omejenim dostopom. Marsikdo zato ne bo imel druge možnosti kot uporabo električnega lahkega gospodarskega vozila.
Ker so novi električni kombiji dragi, pri Renaultu ponujajo predelavo obstoječih dizelskih v električne. Najprej bodo v sodelovanju s podjetjem Phoenix Mobility predelovali renault master, ki bo na voljo sredi prihodnjega leta, pozneje pa bodo dejavnost razširili tudi na druge modele.
Tesno povezan s podaljševanjem življenja rabljenih avtomobilov je tudi projekt Re-cycle, v okviru katerega nastaja veliko središče za proizvodnjo in obnovo rezervnih delov in delovnih robotov. Pri tem govorijo predvsem o obnovi mehatronskih komponent.
Pomemben del dejavnosti bo tudi reciklaža odsluženih baterij. Pri Renaultu pravijo, da predpisi trenutno zahtevajo 50-odstotno reciklažo materialov v baterijah, vendar sami ugotavljajo, da so že zmožni reciklaže 80 odstotkov celotne mase baterij. Pri tem gre predvsem za nikelj, litij, kobalt in druge surovine, ki jih lahko uporabijo v novih baterijah, njihova kakovost pa je enaka kot kakovost osnovnih surovin. Poudarjajo, da bolj kot za kakovost materiala gre pri tem za problem količine, saj je na trgu zaenkrat še malo iztrošenih baterij.
Ponovna uporaba in vodik
Zanimiv je tudi projekt Re-energy, ki so ga tudi razdelili v dve glavni dejavnosti. Prva je ponovna uporaba baterij, ki niso več primerne za uporabo v avtomobilih, lahko pa se jih uporabi v sekundarne namene shranjevanje električne energije. Takšne baterije namreč v večini primerov še vedno razpolagajo z okoli 70 odstotki prvotne kapacitete, zato se jih lahko uporabi za zelo različne aplikacije od podpore električnim omrežjem in vzpostavitve lokalnih mikro omrežij do uporabe na ladjah, manj zahtevnih vozilih ter lokalnih shranjevalnikov energije in mobilnih energetskih enot, ki lahko zamenjajo bencinske generatorje.
Ko gre za slednje, so na ozemlju tovarne že inštalirali 15 kontejnerjev, ki vsak lahko shrani po eno megavatno uro elektrike, torej skupno tvorijo kapacitete za shranjevanje 15 megavatnih ur elektrike. Drugi del je vzpostavitev proizvodnje mobilne enote za shranjevanje energije »betterPack«. 100-odstotno električni generator, v čigar osrčju so rabljene baterije iz električnih avtomobilov, se lahko uporabi v različne namene, njegova prednost, kot pravijo pri Renaultu, pa je tudi, da se jih lahko več združi za povečanje kapacitete. Do zdaj so jih dostavili že vrsti strank, večina pa prihaja iz filmske industrije.
V projekt Re-energy uvrščajo joint venture projekt Hyvia, ki so ga zasnovali v sodelovanje z ameriškim specialistom za vodikove gorivne celice Plug Power. Renault v projekt investira svoje izkušnje z lahkimi gospodarskimi vozili ter električnim pogonom in pogonom na vodikove celice v lahkih gospodarskih vozilih, s katerim eksperimentirajo od leta 2014, Plug Power pa dvajsetletne izkušnje z razvojem in izdelavo več kot 50.000 gorivnih celic ter s pretvorbo električne energije v vodik.
Hyvia bo sprva ponudila tri z vodikovimi gorivnimi celicami opremljene različice renaulta masterja, furgon, šasijo za nadgradnje in minibus. Šlo bo za pogonski komplet iz baterije s kapaciteto 33 kilovatnih ur, 30-kilovatno gorivno celico in posodami za 3 do 6 kilogramov vodika. Doseg takšnih vozil bo znašal od 250 do 500 kilometrov.
Hyvia bo sicer sestavljala tudi gorivne celice za druge namene in vodikove polnilne postaje, prav tako pa bodo z elektrolizatorji tudi proizvajali vodik. Svojo dejavnost sicer začenjajo v drugo polovici 2022.
Inovacijski center
Pestra je tudi dejavnost četrtega projekta Re-start. Ena od osrednjih dejavnosti tega projekta je industrijski inovacijski center, v katerem bodo na enem mestu združili različne razvojne centre, ki so zdaj razpršeni v okolici Pariza. V okviru tega centra bodo imeli velik 3D tiskalnik za izdelavo delov za prototipe in redke nadomestne dele za zunanje kupce, izvajali bodo lahko strojne procese itd.
Odprli bodo tudi prototipni center za lahka gospodarska vozila, kjer bo med prvimi nastajal novi renault master, organizirali pa bodo tudi kampus, kjer bodo gojencem pomagali pri prehodu na tehnologije prihodnosti. Opazili so namreč da na trgu vlada povpraševanje po novih znanjih, ni pa ponudbe za njihovo izobraževanje, zato so v sodelovanju s pariškimi univerzami odprli lastno tehnično izobraževalno središče.