Kot je v uvodu povedal Renaultov vrhovni šef Luca de Meo, bo pomembni mejnik za Renault to, da bodo svojo dejavnost na področju električne mobilnosti skoncentrirali v Evropi, bolj natančno v treh tovarnah na severu Francije.
V okviru projekta Renault ElectriCity bodo namreč zbrali Renaultove tovarne Douai, Maubeuge in Ruitz, ki bodo skupaj z vrsto dobaviteljev tvorile enega največjih industrijskih kompleksov za električna vozila v Evropi. Ta bo do leta 2024 zaposlil novih 700 delavcev in posredno do leta 2030 dal delo 4.500 delavcem, iz njega pa bo po letu 2025 prihajalo 400.000 vozil na leto, po letu 2030 pa že več kot milijon. Napredovali so tudi na področju baterij in njihove ponovne uporabe in reciklaže, ki jo bodo izvajali v tovarni za razgradnjo baterij v Flinsu.
Li-NMC baterije
Glede na to, da so v zadnjem desetletju izdelali več kot 400.000 električnih vozil, v navezi z Nissanom pa celo več kot milijon, so pri Renaultu zbrali veliko znanja o električnih baterijah in o tem kar si lastniki električnih vozil želijo in kako se obnašajo. Baterije, kot je bilo poudarjeno, predstavljajo kar trideset odstotkov cene električnega avtomobila.
Na osnovi teh spoznanj so se pri nadaljnjem razvoju baterij odločili za tako imenovane Li-NMC baterije s kemično kombinacijo litija, niklja, mangana in kobalta. Zakaj menijo, da je to najboljša izbira? Ker ta kombinacija v primerjavi z drugimi tehnologijami ponuja boljše elektro-mehanične lastnosti in najboljše razmerje med stroški in zmogljivostmi za celotno Renaultovo ponudbo, vključno s segmentoma A in B. Baterije bodo omogočile večji doseg po ciklusu WLTP, boljše zmogljivosti pri nizkih temperaturah, manj intenzivno staranje skozi življenjsko dobo in ugodnejše možnosti recikliranja zaradi visokih cen niklja, mangana in kroma.
Pri Renaultu bodo razvijali dva na takšni osnovni kemiji zasnovana tipa baterij. Ekonomični tip se bo osredotočil na kar največji doseg ob najnižjih možnih stroških in bo namenjen predvsem avtomobilom iz segmentov A in B. Takšen bo denimo novi renault 5, ki na trg pripelje leta 2024 in mu bo nova baterijska kemija za ugodno ceno omogočila solidne zmogljivosti z dosegom okrog 400 kilometrov.
Drugi tip bodo zmogljive baterije s povečano energetsko gostoto za dolgi doseg in hitro oddajanje energije, ki bodo do izraza prišle v športnih avtomobilih in avtomobilih segmenta C. Prva generacija novih baterij tega tipa bo prihodnje leto debitirala v novem renaultu meganu E, ki bo v različici s kapaciteto 60 kilovatnih ur razpolagal z dosegom 450 kilometrov v skladu s ciklusom WLTP.
Leta 2024 bodo predstavili naslednjo razvojno stopnjo baterij »GEN2 performance«, ki jo bodo uporabili na športnih avtomobilih, predvsem iz nove športne podznamke Alpine, ki nadomešča R.S. in ki jo je Luca de Meo napovedal s silhueto njenih predstavnikov. Te baterije bodo na celični ravni dosegle energetsko gostoto 700 vatnih ur na kilogram in bodo zagotavljale zelo hitro polnjenje. Po letu 2026 bodo namreč hitro polnjenje do 80 odstotkov z 20-25 minut predvidoma skrajšali na 12 minut.
Njihovi inženirji si sicer prizadevajo, da bi razvili baterijsko tehnologijo »all solid state«, ki bi lahko spremenila pravila igre z vidika zmogljivosti in stroškov in bo odprla pot za marsikateri tehnološki preboj. Pomemben element takšne baterije je stanje elektrolita. Namesto občutljivega tekočega elektrolita namreč uporablja trdni elektrolit, ki je veliko manj občutljiv na ogenj. Kemična kombinacija niklja, mangana in kobalta je poleg tega kompatibilna tudi z visokimi temperaturami, kar med drugim to pomeni, da ne zahteva zelo zmogljivih hladilnih sistemov, zato je so baterijski sklopi lahko lažji in cenejši.
Pogonski sklop
Pri Renaultu pravijo, da pogonski sklop predstavlja 10 odstotkov stroška izdelave električnega avtomobila. Od prve generacije renaulta zoe iz 2013 do danes so sicer stroške pogonskega sklopa zmanjšali za dvajset odstotkov in to je šele začetek.
Pri pogonu se bodo v prihodnje osredotočili na tri področja. Prvo je sinhroni elektromotor z elektromagnetom namesto stalnega magneta, ki so ga pri Renaultu za pogon električnih avtomobilov uporabili prvi in bo osnovni element njihovih električnih avtomobilov ostal še naprej. Gre namreč za zelo učinkovito tehnologijo, ki ne zahteva uporabe redkih zemeljskih materialov in je primeren predvsem za pogoje, s kakršnimi se vozniki srečujejo v Evropi, hkrati pa omogoča tudi cenovno učinkovito uporabo za štirikolesne pogone.
Razvijajo tudi inovativni elektromotor z aksialnim tokom, ki ga bodo po letu 2025 začeli izdelovati na velikoserijski ravni. Sprva bo namenjen hibridom in priključnim hibridom, pri katerih naj bi stroške zmanjšal za 5 odstotkov, zmanjšale pa se bodo tudi emisije ogljikovega dioksida (do 2,5 grama na kilometer WLTP).
Razvijajo tudi inovativni kompaktni in pametni koncept kontrolne elektronike. Predvsem kontrolna elektronika je, saj predstavlja dve tretjini stroška razvoja pogonskega sklopa. Vse te elemente bodo integrirali v kompaktno ohišje, ki bo z manjšimi dimenzijami in kompaktno zasnovo precej optimiziralo stroške.
Do leta 2026 bodo na osnovi prej omenjenih dognanj vpeljali tudi novi kompaktni pogonski sklop, ki bo vključeval elektromotor, reduktor in kompaktno elektroniko za upravljanje z močjo. V primerjavi z današnjimi bo bolj kompakten do 45 odstotkov manjši, zato bo ostalo več prostora za potniško kabino, ki bo denimo pridobila toliko prostora, kot ga danes v cliu zavzema posoda za gorivo. V primerjavi s sedanjimi sklopi bo tudi za dobro tretjino cenejši, zaradi bolj ugodnih električnih povezav pa bo za do 45 odstotkov zmanjšal tudi izgube električne energije, kar naj bi pripomoglo k povečanju dosega za dobrih 20 kilometrov.
Dve platformi
Na osnovi desetletnih izkušenj z električnimi vozili so pri Renaultu pripravili tudi dve novi električni platformi.
Za segmenta C in D bo na voljo platforma CMF-EV, ki jo bomo najprej videli na meganu E in jo bodo do leta 2025 lahko izdelovali v številu do 700.000 platform na leto. Za avtomobile segmenta B bo po drugi strani na voljo platforma CMF-BEV, ki bo predvsem cenovno dostopna in bo tudi ljudem cenovno precej približala električne vozila. K temu bo precej pripomogla množična proiuvodnja, saj naj bi na njej nastalo vel kot 3 milijone avtomobilov na leto, po drugi strani pa tudi dejstvo, da bo dobro polovico sestavnih delov prevzela od platforme CMF-EV. Platforma CMF-BEV bo sicer služila tudi kot osnova za novi renault 5.
Pri Renaultu poudarjajo, da je največja prednost platforme CMF-EV doseg. Omogoča namreč doseg do 580 kilometrov WLTP z zelo majhno porabo energije. Inženirji so to dosegli z zmanjšanjem trenja na zavorah, ležajih in gumah, zmanjšanjem mase za dobrih 100 kilogramov v primerjavi z najbližjim tekmecem in specifičnim upravljanjem energije, tako imenovanim sistemom »energy recovery«, ki toploto, ki nastaja med delovanjem baterij, prevaja v potniško kabino in s tem zmanjša potrebo po električnem gretju notranjosti. Zgolj zaradi tega ukrepa naj bi se doseg avtomobila povečal za pet odstotkov.
Druga prednost nove platforme je užitek v vožnji. Ker zavzema malo prostora, ga več ostane v kabini in prtljažniku. Vsi bistveni elementi so koncentrirani spredaj, zato odpade tudi uporaba po povezovalnih kablih med prednjim in zadnjim delom avtomobila. S tem so ustvarili več prostora ter zmanjšali maso in stroške. V motornem prostoru sta tudi klimatska naprava in ventilacija. Tudi baterije so vgrajene zelo nizko pod dno in zagotavljajo dodatni prostor v kabini in dodatno izolacijo potniškega prostora, hkrati pa z znižanjem težišča zagotovijo dobre vozne lastnosti.
Zdaj pa k platformi CMF-BEV. Njena glavna prednost je dostopnost. S platformo CMF-BEV naj bi se cena električnih vozil zmanjšala za tretjino v primerjavi s trenutnim zoejem, To bodo dosegli z visoko modularnostjo, kar pomeni, da bo lahko služila veliko večjemu številu avtomobilov, prav tako pa tudi s prevzemom okrog polovice komponent z večje platforme CMF-EV. Tudi v tem primeru bo torej večina komponent skoncentrirana v prednjem delu avtomobila.
včasih nisi smel na hišo namontirat bakrenih žlebov ker --- ker so čez noč dobil noge in so pobegnil na …