Mercedes-benz GLC, za katerega v Stuttgartu pravijo, da je njihov najbolj uspešni športni terenec, je bil lansko jesen korenito prenovljen.
Da gre zares za precej uspešnega športnega terenca, kaže tudi podatek, da so ga, skupaj s predhodnikom izpred spremembe poimenovanj, mercedesom-benzom GLK, prodali v več kot 2,6 milijona primerkih. Marsikje je s prestola izpodrinil celo stuttgartski temeljni model, limuzino razreda C. To gotovo odraža spremembe v okusu evropskih kupcev, ki imajo pač radi športne terence.
Radi pa imajo tudi vsestranske avtomobile in pri Mercedes-Benzu poudarjajo, da je njihov športni terenec srednjega razreda vsestransko uporaben. Iz zgoraj napisanega torej izhaja, da novi mercedes-benz GLC stopa v velike predhodnikove čevlje, torej so pričakovanja velika. Ali jih tudi izpolni?
Dobrodošli pripomočki
Prvi pogoj za priznanje avtomobila v premijskem razredu, je gotovo opremljenost z asistenčnimi sistemi, ki jih kot križanec srednjega razred povzema po razredu C. To pomeni, da je, enak kot razred C, veliko elementov dobil tudi od Mercedesove admiralske ladje razreda S.
Takšen je denimo asistent za ohranjanje smeri, s katerim se lahko voznik med vožnjo precej sprosti, saj samodejno poskrbi, da avtomobil ostane v mejah voznega pasu, ali pa asistent za mrtvi kot, ki vas opozori, če se vam kdo po sosednjem pasu približuje od zadaj, prav tako pa tudi asistent za preprečitev trka, ki vas opozarja na nevarnost nesreče ali pa z aktivnim posegom v vožnjo to pomaga preprečiti.
Ali pa prilagodljivi tempomat v kombinaciji s sistemom za samodejno krmiljenje avtomobila, ki je predvsem na avtocesti poskrbel za precej brezskrbno vožnjo. Za povsem uporabnega se je izkazal tudi v prometnih zastojih. Testni avtomobil pa je bil opremljen tudi z matričnimi LED lučmi, ki seveda pripomorejo k varnosti predvsem ponoči, saj imate kot voznik vedno na voljo polni svetlobni snop, z zasenčevanjem območij, kjer so drugi udeležencu primeta, pa ne ogrožate varnosti teh.
Digitalizacija
Novi mercedes- benz GLC je v skladu z zahtevami časa seveda popolnoma digitaliziran. Kombinacijo klasičnih merilnikov in razmeroma majhnega zaslona iz predhodnika je namreč nadomestila kombinacija dveh zaslonov in na dotik občutljivih stikal na volanskem obroču. Ureditev je seveda takšna, kot jo poznamo že iz drugih modelov, kjer smo jo temeljito preskusili.
Po eni strani navduši z velikim osrednjim zaslonom in tudi zaslon armaturne plošče je zelo pregleden in prilagodljiv. Tudi upravljanje obeh zaslonov je intuitivno in praktično, saj lahko ukaze vnesete hitro in brez posebne izgube pozornosti in tudi izbor različnih grafik je pester. Malce pa še vedno razočarajo haptična stikala na volanskem obroču. Zaradi ureditve volana z tankimi letvicami so namreč majhna in zahtevajo precej filigranski pristop, poleg tega pa jih prevečkrat aktivirate po pomoti. Največkrat se to odrazi v nehotenem menjavanju programov na avtoradiu.
V vsakem primeru pa lahko s klicem »Hey Mercedes«pokličete na pomoč tudi osebno asistentko Alexo, ki pa žal še ne razume slovensko, zato pa vam bo ukaze izpolnila v angleščini. Čeprav je nabor ukazov precej obširen, se jih je pred uporabo vseeno dobro naučiti, da ni nesporazumov, denimo telefonskega klica na nepričakovano številko ali česa podobnega.
Za vsem tem seveda stoji Mercedes-Benzov informacijski vmesnik MBUX. Ta sicer omogoča tudi povezavo z mobilnim telefonom, predvsem pa vam pomaga tudi z »obogateno resničnostjo, ki vam pri prikazu navigacije denimo pomaga z grafičnimi napotki, ki jih integrira v sliko na zaslonu.
Med novostmi, ki jih je v Stuttgart prinesel mercedes-benz GLC, je gotovo prosojni motorni pokrov, ki vam pomaga, da »vidite pod avtomobil«. A o njem bomo lahko več zapisali prihodnjič, ko bomo na test dobili avtomobil, ki je z njim opremljen. Testni ga namreč ni imel. Iz izkušenj kratkega preskusa v drugem avtomobilu pa lahko povem, da je funkcija sicer zelo uporabna, a le potem, ko ste si teren vnaprej ogledali. Prav zato, ker se na zaslon v bistvu prenaša slika območja pred avtomobilom in se preslika na območje pod njim, je dobro vedeti, kam se podajamo in prosojni zaslon uporabiti le za potrditev predvidenega stanja.
Glede na to, da je podvozje precej visoko dvignjeno od tal, štirikolesna tehnika pa je tudi solidna, si lahko z mercedesom-benzom GLC marsikaj dovolimo tudi na slabih poteh, gotovo to velja za območja, kjer pri nas sploh lahko vozimo. Seveda pa je to odvisno tudi od gum, saj z navadnimi letnimi ali zimskimi po terenu ne boste pripeljali prav daleč.
Krmiljenje zadnjih koles
Bolj vsakdanje uporabna od prosojnega pokrova motorja pa je gotovo druga novost, ki jo je svoj razred prinesel GLC. Gre za štirikolesni volan, oziroma krmiljenje zadnjih koles. To olajša sukanje na mestu, kjer je za obračanje potrebnega manj prostora, predvsem pa je uporabno med vožnjo, kjer, tako kot pri podobnih rešitvah drugih znamk, deluje na dva načina.
Pri hitrostih do šestdeset kilometrov na uro se zadnji kolesi s pomočjo krmilne enote, s katero sta povezani vodili večvodilne preme, do kota 4,5 stopinje obračata v nasprotno smer kot prednji, nad hitrostjo 60 kilometrov pa se obračata v isto smer kot prednji kolesa. Strokovna razlaga pravi, da se avtomobilu v prvem primeru navidezno skrajša medosna razdalja, s tem pa tudi zmanjša premer obračalnega kroga, zato postane v tesnih zavojih bolj okreten, v drugem primeru pa se mu medosna razdalja navidezno podaljša, zato postane tudi pri večjih hitrostih v zavojih bolj stabilen in se na ukaze odziva bolj neposredno.
Kako pa se to odrazi v praksi? Pri zavijanju v desno na tesnih mestnih ulicah, kjer denimo običajno obstaja največja nevarnost, da boste z zadnjim desnim kolesom zadeli pločnik, se zadnji kolesi odmakneta od njega. Drugače pa je pri višjih hitrostih, ko se zadnja kolesa obrnejo v isto smer kot sprednja in avtomobil pripravijo do tega, da se obnaša, kot da bi bil daljši. V hitreje voženih ovinkih namreč zravnajo avtomobil, saj tudi zadek deloma gre v isto smer kot sprednji del, in ga naredijo bolj stabilnega. Med vožnjo sem zaradi tega skozi ovinke peljal bolj gotovo kot sicer poleg tega pa sem občutil tudi veliko manj bočnega nagibanja. Vožnja skozi ovinke je bila tudi manj sunkovita.
Prostorno udobje
Tudi sicer vzmetenje učinkovito ublaži udarce ne le s tlakovanih cest, ampak celo z makadama, v kabini pa je lahko kljub dizelskemu motorju, s katerim je bil opremljen testni avtomobil, tudi zelo prijetno tiho. Ker gre za avtomobil srednjega razreda, seveda udobje ni namenjeno le vozniku, ampak tudi njegovim sopotnikom. Presenetilo me je namreč, koliko prostora je namenjenega kolenom in glavam potnikom. Poleg tega pa je vsem na voljo več kot dovolj vtičnic USB, da mobilne naprave ne bodo ostale brez potrebne energije in povezav.
Veliko prostora pa je tudi v prtljažniku. Z novo generacijo mu je namreč osnovna prostornina narasla na 620 osnovnih litrov, povečati pa ga je mogoče na 1.680 litrov. Kako se to kaže v praksi. Med testom sem pomagal seliti neko stanovanje in lahko povem, da je v povečani prtljažnik šlo več kot šest velikih selilnih škatel in ostalo je še veliko prostora za malenkosti. Pod dnom prtljažnika je sicer še precej prostora za dodatne stvari ali nadomestno kolo, če se seveda odločite zanj, saj je v osnovi na voljo zgolj komplet za zasilno popravilo.
Turbodizel
Kar se tiče motorja, je ta skoraj najbolj pričakovan v takšnem mercedesu. Gre namreč za turbodizelski motor, ki iz štirih valjev izvleče moč 145 kilovatov (oziroma 197 'konjev'), s 17 kilovati pa mu pomaga še blagi hibrid. To je povsem dovolj za vsakdanje prevozniške potrebe, če si voznik to zaželi, pa omogoči pa tudi nekaj prijetne vozne dinamike, ki jo seveda podpirajo tudi prenosi moči in podvozje.
Ob tem pa je tudi poraba goriva povsem solidna. Razen z zares zmerno vožnjo po avtocesti boste deklariranih 5,4 litra na sto kilometrov sicer težko dosegli, a glede na to, da gre za precej velik avtomobil z veliko čelno površino, poraba tudi prav visoka ne bo, saj boste težko presegli osem litrov. V dobi kratkih električnih in zmerno dolgih bencinskih dosegov vas pač kar nekako prijetno preseneti, ko na prikazovalniku predvidenih kilometrov piše »750 km« ali celo več.
Bo torej mercedes-benz GLC tudi v novi generaciji lahko nadaljeval uspešno zgodbo svojega predhodnika? Po kratkem preskusu lahko rečem, da ima za to gotovo dobre možnosti. Ohranja namreč večino tistega, kar je bilo voznikom in njihovim sopotnikom všeč do zdaj, temu pa dodaja še veliko novosti, ki ga delajo boljšega.
Sicer ni poceni, ampak drag avtomobil, saj bi testni primerek brez dodatne opreme stal 65.200, z dodatno opremo, ki v bistvu vključuje tudi veliko tistega, kar pri marsikateri drugi znamki dobite serijsko, torej je dokup skoraj nujen, pa je stal 81.011 evrov. To gotovo ni poceni, a če upoštevamo, kako so se v zadnjem času podražili avtomobili, mu s ceno precej blizu pride tudi marsikateri manj premijski tekmec. Relativno gledano torej ni več toliko dražji od povprečja kot še nedolgo nazaj.
Mercedes-benz GLC 220d 4MATIC AMG line
Motor: turbodizelski, štirivaljni, 1.993 ccm
Največja moč: 145 kW (197 KM) pri 3.600-4.200 vrtljajih
Največji navor: 440 Nm pri 1.800-2.800 vrtljajih
Zmogljivosti: 219 km/h, 8,0 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4.716 x 1.890 x 1.640, medosna razdalja 2.888
Prtljažnik (v litrih): 620-1.680
Poraba: 5,4 l/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 141 g/km
Cena v evrih: 81.011