Prehitra vožnja ubija - ta rek pozna večina voznikov, saj na problematiko vseskozi opozarjajo policija, zavarovalnice, mediji. Kaj pa počasna vožnja? O tej je premalo govora, opozarja britansko ministrstvo za promet, ki je razkrilo podatke, da je počasna vožnja vse pogostejši vzrok za nastanek prometne nesreče.
Pri tem opozarjajo, da je hitrost še vedno eden najpogostejših vzrokov za prometne nesreče. Večino časa je prevelika hitrost v povezavi z nesrečami v prometu povezana tudi z drugimi vplivi, kot so vremenske razmere na cesti, neupoštevanje vozniških sposobnosti in tudi prisotnost mamil oziroma alkohola v krvi.
Med največje ovire za nemoteno vožnjo pa so tudi počasi vozeči avtomobil. Počasna vožnja je lahko vzrok, da drugi vozniki prehitevajo počasno vozilo, kar poveča tveganje za nesrečo. Druga nevarnost je zmanjšanje varnostne razdalje med vozili, kar lahko povzroči trčenje. Poleg tega prepočasna vožnja poveča stres in živčnost voznikov v prometu, kar ima za posledico slabšo osredotočenost in hitrejšo utrujenost.
Zato so se pri britanskem ministrstvu za promet odločili objaviti statistiko nesreč, katerih vzrok je bila prepočasna pot. Kot je poročal britanski Daily Star, je bilo leta 2019 v prometnih nesreč zaradi omenjenega vzroka v prometnih nesrečah lažje poškodovanih 132 ljudi, 26 huje, dve osebi pa sta umrli. Po poročanju policije je bila vsem nesrečam skupna prepočasna vožnja. Pri Daily Star, kjer navajajo, da je vsak teden vzrok za tri prometne nesreče počasna vožnja, še pišejo, da je število voznikov, ki vozijo pod omejitvami hitrosti, v zadnjih petih letih naraslo za 75 odstotkov.
V Veliki Britaniji je globa za prepočasno vožnjo 117 evrov, poleg tega pa so vozniki kaznovani tudi s kazenskimi točkami.
Tudi Slovenski policisti pozorni na počasne voznike
Pri nadzoru in kontroli prometa počasno vožnjo ugotavlja tudi slovenska policija. V letu 2019 so policisti ugotovili 355 takšnih kršitev, za katero znaša globa 120 evrov. Na policiji so na so nam pojasnili, da voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence v cestnem prometu. Voznik vozila, ki vozi na čelu kolone z nižjo hitrostjo od največje dovoljene hitrosti in od hitrosti prometnega toka vozil na smernem vozišču, za katerim se nabere kolona vozil, se mora, če ga kolona ne more varno prehiteti, na prvem primernem kraju umakniti z vozišča in pustiti kolono vozil mimo.
Število kršitev po letih v Sloveniji v povezavi s počasno vožnjo:
2015 – 174 kršitev,
2016 – 276 kršitev,
2017 – 329 kršitev,
2018 – 350 kršitev,
2019 – 355 kršitev.
Na avtocestah in hitrih cestah ter ostalih cestah ni predpisane najnižje dovoljene hitrosti. Pri hitrosti, ki je za polovico nižja od največje dovoljene, mora voznik motornega vozila vklopiti varnostne utripalke.
Na počasno vožnjo lahko vpliva več dejavnikov (psihofizično stanje voznikov, tovor, tehnične hibe na vozilih, vremenske razmere, ipd.).
Iz policije so nam še odgovorili, da sam počasna vožnja nima neposrednega vpliva na nastanek prometnih nesreč, lahko pa posredno vpliva na nevarna ravnanja ostalih voznikov, ki takšna vozila dohitijo, prehitevajo ipd. Dodajajo, da lahko v cestnem prometu pogosto vidimo voznike traktorjev, ki s počasno vožnjo (ker traktorji ne razvijajo visokih hitrosti) ovirajo promet. Prav tako vozniki ostalih motornih vozil s počasno vožnjo ovirajo promet.
"Nedeljski vozniki" so počasnejši
Na Agenciji za varnost prometa so za zurnal24.si odgovorili, da je na cestah kar nekaj voznikov, ki se v promet podajo bolj poredko, zato imajo manj vozniških izkušenj, slabše se prilagajajo gneči, velikokrat vozijo nelogično ali reagirajo povsem drugače od pričakovanega. Največ težav v prometu, povezanih z neizkušenimi vozniki, pride do izraza v času koncev tedna in praznikov. Občasni/počasni vozniki so prisotni pri vseh starostnih skupinah. Vzrokov za počasno vožnjo pa je lahko več od bolezenskega stanja, vožnje pod vplivom alkohola/drog, neizkušenosti, strahu, uporaba mobilnih telefonov med vožnjo ipd.
V okviru usposabljanja za vožnjo agencija spodbuja dinamično vožnjo in defenzivno vožnjo, kar pomeni, da se voznik prilagajo posamezni prometni situaciji in prometnemu toku, ter tako fleksibilno spreminja svoj način vožnje (ob upoštevanju prometnih predpisov).
Iz AVP so nam posredovali seznam najpogostejših napak, ki jih naredijo neizkušeni (npr. vozniki začetniki) in tudi starejši vozniki. Na seznamu najdemo tudi nenadno in sunkovito zaviranje in pospeševanje, neuporabo in ne izklapljanje smernih utripalk, težave pri vožnji naravnost, sekanje ovinkov, izgubljanje na poti, težave pri orientaciji in drobne trke med parkiranjem. Pri starejših voznikih pa se z leti pojavijo tudi nekatere spremembe, ki vplivajo na varno vožnjo. To velja predvsem za vid, sluh, kognitivne spremembe in različne bolezni. Pri AVP zato navajajo, da ni nič nenavadnega, da so v manj poznanih in kompleksnejših prometnih situacijah včasih bolj počasni, previdni, negotovi (na primer z vožnjo po avtocesti in v večjih mestnih središčih ob povečani gostoti prometa, krožna križišča, ipd.) in s svojo vožnjo lahko spravljajo v slabo voljo in tako povzročajo tesnobo pri drugih udeležencih v prometu, predvsem pri drugih voznikih.
Iz AVP še odgovarjajo, da, kaj natančno pomeni »voziti tako počasi, da bi oviral druge«, zakon ne določa, narekuje pa, da mora udeleženec cestnega prometa mora ravnati tako, da poteka promet nemoteno, umirjeno in varno ter da mora ravnati tako, da ne ovira ali ogroža drugih udeležencev cestnega prometa ali jim ne povzroča škode.
Način vožnje je seveda odvisen tudi od osebnostnih lastnosti voznika in ne samo od izkušenj. A največji problem je, ker se neizkušeni premalo zavedajo posledic nepravilnega, čeprav zakonitega ravnanja. Pri vožnji je treba opazovati promet in okolico, ravnanje preostalih udeležencev, voziti s prometnim tokom … Če vozijo prepočasi ali se nenadoma ustavijo, lahko povzročijo situacije, s katerimi spravljajo v nevarnost tudi druge udeležence.
Voznik, ki vozi s hitrostjo, ki je več kot polovico nižja od predpisane mora vklopiti varnostne utripalke.
Bodite strpni do počasnejših
V AMZS opozarjajo na širitev zavesti o strpnem vozniku, ki se zna prilagoditi ter defenzivno razumeti razloge za počasno vožnjo drugega voznika. Inštruktor varne vožnje Brane Legan tako pravi: »Starejši vozniki oziroma starostniki se pri vožnji pogosteje srečujejo z različnimi težavami kot drugi, mlajši. Bi pa pri tem izpostavil, da se starejši vozniki, ob zavedanju slabšanja svojih sposobnosti, ki se nanašajo na slabši vid, sluh, motorično gibljivost in počasnejši odziv, zanašajo na svoje dolgoletne izkušnje in jih v veliki večini tudi uspešno uporabljajo, zato so lahko celo bolj varni voznik kot tisti, ki imajo vozniških izkušenj manj."
Pri tem dodaja, da jim uspeva uporabiti več preudarnosti, bolj se zavedajo tveganja v vožnji, zato je njihov pogost način udeležbe v prometu povečanje varnostne razdalje, raje malo nižja hitrost, prej in večkrat rahlo zaviranje, da ob vključevanju v promet malo dlje počakajo, da je cesta res prosta, in podobno. So pa zaradi tega bolj na očeh drugih in nemalokrat sprožajo negodovanje ali celo nestrpnost. Taki odzivi lahko sprožijo negativne odzive tudi pri njih, ne samo pri mlajših.
Inštruktor AMZS Brane Legan med drugim opozarja, je vsekakor priporočljivo, da se starejši vozniki po nepotrebnem ne odločajo za vožnjo v zahtevnejših voznih razmerah, kot so prometne konice, ponoči, dež, sneg, megla. Vsak starostnik, ki ima sposobnost preudarnosti, bo pravočasno prepoznal poslabšanje sposobnosti za vožnjo, s tem pa bo lahko naredil nadaljnje korake, ki mu lahko omogočijo podaljšanje njegove želene in potrebne mobilnosti.
Legan pravi, da se srečujemo tudi s starejšimi vozniki, ki se svojih poslabšanih zmožnostih o sposobnosti za vožnjo mogoče niti ne zavedajo, ali pa jih zanikajo. V takih primerih imajo pomembno vlogo njihovi bližnji. Medgeneracijske razlike so lahko včasih pri tem ovira, strpnost in razumevanje razlik ter pojavljanja težav starejših pa jim omogočajo iskanje in nudenje ustrezne pomoči. Pri tem si lahko pomagajo tudi s posvetovanjem z družinskim zdravnikom, ki ima vpogled v zdravstveno in mentalno stanje starostnika, starostniki pa se tega ne bi smeli braniti. Zdravniška stroka danes dobro obvladuje to področje, le zaupati ji je treba in nasvete, pomoč poiskati. Možnost je tudi omogočanje samoiniciativnega preverjanja sposobnosti vožnje s strani družinskih članov. V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem je to preverjanje mogoče na poligonu z obvladovanjem vozila v običajnih voznih razmerah kakor tudi z ustvarjanjem poslabšanih voznih razmer. Poleg tega nudimo v AMZS možnost preverjanje uspešnosti vožnje v vsakdanjem prometu tudi v AMZS Šoli vožnje, kjer vožnjo ocenjuje učitelj vožnje. Voznika usmerja v spoznavanju posebnosti različnih prometnih situacij, načinu obvladovanja in mu na ta način omogoča lažjo in varnejšo udeležbo v vsakdanjem prometu.
Z mopedom več kot 45 ne bo šlo, če pa gre, si v prekršku.
Dobivam obcutek da je med mladimi trend biti cim vecji idiot. Bi si upal trditi da je vec tamladih ki …
Kaj lahko v praksi naredi voznik, ki je zadnji v koloni, ki vozi po magistralni cesti 60-70km/h? Nič. To je …