Motorno olje namreč ni enotni produkt, ampak različnim motorjem ustrezajo različna olja z različnimi lastnostmi, saj motorno olje že dolgo ne skrbi le za mazanje gibljivih delov motorja in površin, na katerih se ti stikajo, ampak je med drugim zadolženo tudi za hlajenje in čiščenje motorja in še za marsikaj.
Pri nakupu motornega olja moramo zato biti pozorni na oznake, ki se nahajajo na embalaži. Kakovost in lastnosti motornega olja določajo mednarodne specifikacije in specifikacije posameznih proizvajalcev motorjev. V osnovi se olja delijo po delovnih karakteristikah in viskoznosti.
SAE klasifikacija viskoznosti
To je splošno sprejeta in uporabna klasifikacija, ki določa viskoznost olja, določili pa so jo v organizaciji SAE (Society of Automotive Engeeners). V njej so določili dve kategoriji viskoznosti motornih olj, tisto pri nizkih temperaturah (-35°C) in tisto pri visokih temperaturah (100°C).
Oznaka SAE 15W-40 na plastenki z oljem tako denimo pomeni večgradacijsko olje. Prva številka, ob črki W označuje največjo viskoznost olja pri nizkih temperaturah, druga številka pa kinematično viskoznost pri normalni delovni temperaturi motorja. Bolj, ko je številka ob črki W manjša, bolj tekoče je olje v mrazu in lažji je zagon motorja pri nizkih temperaturah. In višja ko je druga številka, bolj viskozno je olje pri visokih temperaturah.
Olja, ki nimajo oznake s črko W, so enogradacijska in imajo zelo specifično uporabnost. Večgradacijska olja so nasprotno kompromisi, ki omogočajo uporabo olja tudi v krajih z zelo različnimi toplotnimi razmerami v posameznem letnem času.
Klasifikacije po delovnih karakteristikah
Klasifikacije po delovnih karakteristikah motornega olja so ameriška API (American Petroleum Institute), evropska ACEA/CCMC (Association des Constructeurs Europeens d'Automobiles) in ameriško-japonska ILSAC (International Lubricant Standardiation and Approval Committee).
Prvo klasifikacijo API je leta 1951 izdelal Ameriški naftni inštitut, v Evropi pa so jo sprejeli leta 1972. Pri tej klasifikaciji črka S pomeni olje za bencinske motorje, črka C pa za dizelske. Druga črka v oznaki klasifikacije označuje, kdaj je bila klasifikacija sprejeta.
Oznaka SA bi tako pomenila že zdavnaj zastarelo kategorijo bencinskih motorjev, ki delujejo v lahkih pogojih in ne potrebujejo posebne zaščite, zadostuje pa jim čisto mineralno olje. Taka klasifikacija bi ustrezala razmeram iz leta 1915.
Danes aktualne oznake klasifikacije API so SJ (do letnika motorja 2001), SL (do 2004), SM (do 2010), SN (do 2020) in SP (sprejeta maja 2020) za bencinske motorje ter CH, CI, CJ in CK za dizelske motorje. Nova kategorija za dizelske motorje je FA, ki je namenjena predvsem zagotavljanju okoljskih standardov v obremenjenih motorjih, ki pretežno delujejo pri visokih vrtljajih.
Evropska specifikacija
Specifikacije API so prilagojene predvsem ameriškim razmeram. Evropski motorji so manjši, vendar imajo večjo specifično moč in drugačne konstrukcijske rešitve, zato se je kmalu pokazala potreba po posebnih klasifikacijah. Prvo evropsko razvrstitev motornih olj je v šestdesetih letih izdelalo Združenje konstruktorjev motorjev in vozil skupnega evropskega trga CCMC, vendar ta specifikacija ni izpolnila pričakovanj in združenje je v senci ameriških klasifikacij leta 1990 razpadlo.
Namesto njega so evropski proizvajalci avtomobilov in motorjev ustanovili združenje ACEA, ki med drugim skrbi tudi za kakovost motornih olj v Evropi. ACEA je prvo klasifikacijo objavila decembra 1995.
Njene specifikacije obsegajo štiri skupine. Črka A označuje motorna olja za osebne avtomobile z bencinskimi motorji, črka B je oznaka za olja za dizelske motorje osebnih vozil in lahkih gospodarskih vozil, olja z oznako C pa so namenjena osebnim avtomobilom z bencinskimi in dizelskimi motorji, ki delujejo v kombinaciji s sodobnimi sistemi za čiščenje izpušnih plinov (kataliza dušikovih oksidov, filtri trdnih delcev…). Olja z oznako E so namenjena dizelskim motorjem težkih gospodarskih vozil. Dodatne lastnosti olj označujejo še številke ob črkah, pogosto pa je eno olje kombinirano uporabno za obe prvi skupini.
Svoje kode za označevanje motornih olj pogosto uporabljajo tudi proizvajalci. To izhaja predvsem iz dejstva, da motorji postajajo vse bolj kompleksni, zato zahtevajo olja, ki jih kemiki prilagodijo posebej za njihovo delovanje. Tako se v specifikacijah olj lahko pojavijo tudi kode proizvajalcev, kakršni sta denimo VW.505.00 ali Mercedes-Benz 229.1.
Kakšno olje naj torej nalijemo v motor?
Danes je torej zelo pomembno, da v motor nalijemo olje, ki mu ustreza. On te, se postavi tudi vprašanje, če lahko v motor nalijemo različna olja. Odgovor ni enoznačen. Načeloma ni težave, če dodatno olje tudi ustreza zahtevam motorja, in pri tem tudi ni pomembno ali je to olje sintetično ali mineralno. Nikakor pa v motor ne smemo naliti olja, ki mu s svojimi lastnostmi ne ustreza.
Motorji s filtri trdnih delcev poleg tega denimo zahtevajo olja, ki pri zgorevanju tvorijo nič ali zelo malo pepela, saj bi neustrezno olje lahko pripomoglo k hitrejši zamašitvi filtra trdnih delcev. A, če v avtomobil nalijemo olje z napačno viskoznostjo, motor ne doseže ustreznega oljnega tlaka in se v skrajnem primeru lahko pokvari. Ob tem lahko lastnik avtomobila ogrozi tudi garancijo.
Lahko torej zaključimo, da je tako kot večino drugih opravil pri sodobnih avtomobilih tudi menjavo in dolivanje motornega olja najbolje prepustiti mehaniku. Ali pa ga vsaj vprašajmo za nasvet pri nakupu motornega olja za naš avtomobil.
Že 2 leti nič olja in nikoli več olja za BEV, celi motor gre v manjšo potovalko in tehta manj …
Jaz nalivam belo,ker je bučno predrago.Gumpci.
Kakšno olje nalijemo v motor? MI ne nalijemo prav ničesar, za to so servisi. Pelješ na uradni servis, pa je. …