Menjava motornega olja je odvisna od različnih faktorjev. Motorna olja morajo poleg tradicionalnih nalog, kot so mazanje, čiščenje in hlajenje motorja, opravljati še vrsto dodatnih funkcij. Odgovor na vprašanje, kdaj menjati motorno olje, zato nikakor ni preprost. Intervali za menjavo motornih olj so namreč odvisni od časa zadnje menjave, kilometrov, ki jih avtomobil prevozil, tehnologije motorja, zahtev proizvajalcev, podnebnih in drugih razmer, v katerih se je uporabljal avtomobil, in seveda kakovosti samega olja. Na čas menjave in morebitnega dolivanja motornega olja lahko seveda vpliva tudi sam način vožnje.
Spletni svetovalec
Da bi vozniki - in serviserji - laže ugotovili, kdaj je potrebna menjava olja v motorju določenega vozila, so pri proizvajalcu motornih olj Motulu razvili spletno aplikacijo Lubricant Adviser. To je njihov spletni svetovalec o oljih, navaja pa tehnične informacije o oljih v vseh tipih vozil, od motociklov, osebnih in lahkih gospodarskih vozil, do srednjih in velikih tovornjakov, avtobusov, kmetijskih in gradbenih strojev ter vozil za prosti čas, pa tudi starodobnikov in drugih zgodovinskih vozil.
Zahteve so seveda lahko zelo različne. Hiter razvoj tehnologije maziv oziroma motornih olj v zadnjih letih je bil predvsem rezultat zahtev proizvajalcev avtomobilov po dolgih servisnih intervalih, ki pri najsodobnejših motorjih v določenih pogojih lahko segajo od 15.000 kilometrov (ali enega leta) pa vse do 50.000 kilometrov (ali dveh let).
Kaj to pomeni za motor in motorno olje? Sposobnosti maziv, da uspešno opravijo s takšnimi zahtevami, določajo specifikacije maziv in odobritve, ki jih za posamezna olja s preskusi opravijo proizvajalci avtomobilov. Najpomembnejše vprašanje, ki si ga ob tem zastavljajo lastniki avtomobilov in njihovi serviserji, je, če njihov avtomobil res lahko doseže predpisan servisni interval in če je to sploh varno.
Določitev pravilnega intervala
Odgovor na to vprašanje je seveda v določitvi ustreznega servisnega intervala. Pri določanju ustreznega servisnega intervala se seveda izhaja iz servisnega intervala, ki ga je predpisal proizvajalec avtomobila, a pri tem se upoštevajo tudi okoliščine, v katerih pretežno deluje določen avtomobil in ki jih proizvajalec avtomobila seveda ne more poznati. Proizvajalci namreč teoretične servisne intervale ugotavljajo v točno določenih laboratorijskih razmerah, ki seveda nimajo nič skupnega z dejanskimi okoliščinami. S tovarniškim servisnim intervalom je v bistvu določen le najdaljši možni servisni interval.
Katere okoliščine lahko najpogosteje vplivajo na skrajšanje servisnih intervalov? To so pogoste vožnje na kratkih razdaljah, kratki intervali uporabe med dolgimi obdobji, ko avtomobil stoji, neustrezna parkirišča, pogosta vožnja pod veliko obremenitvijo, pogosta uporaba v mestnem okolju s pogostimi zaustavljanji in speljevanji, pogosto delovanjem motorja v prostem teku, vožnja pri nizkih hitrostih in z nizkimi vrtljaji motorja, pogoste vožnje po klancih navzgor in navzdol, pogoste vožnje pri visokih temperaturah, prav tako pa tudi pri nizkih, pogosti hladni zagoni, vleka prikolic s težkimi tovori, uporaba v nečistem okolju (sol, blato, visoka vlažnost...) ter uporaba goriv slabe kakovosti.
Tipala v motorjih
To je tudi razlog, da proizvajalci v motorje vse pogosteje vgrajujejo tipala, ki merijo parametre delovanja motorja in parametre maziv v njih ter na tej podlagi voznika z opozorilom pravočasno pozovejo k obisku servisa in menjavi motornega olja. Avtomobilska krmilna elektronika pri svojem delovanju izhaja iz najdaljšega določenega intervala in ga prilagodijo dejanskim okoliščinam.
A kot pravijo pri Motulu, je tudi človeški razum popolnoma sposoben presoje o ustreznem času menjave olja. Če je proizvajalec določil interval za menjavo olja na 15.000 kilometrov, je povsem razumljivo, da se bo ta ob zahtevni uporabi avtomobila zmanjšal vsaj na 10.000 kilometrov ali še manj. Seveda pa ni nič narobe, če si pri tem pomagamo s spletno aplikacijo.
Da smo si na jasnem: za naravo zelo škodljiv PROMOCIJSKI članek. Na nek način spodbujate uporabo "plastičnih vrečk" oziroma proizvodnjo odpadkov, ki se slabo reciklirajo. Škodljiv je tudi za denarnice potrošnikov. Na vsakem avtu sem se držal intervala proizvajalca. In… ...prikaži večn pri nobenem ni bilo težav z motorjem, pa je imel vsak več kot 300.000 preden sem ga prodal. Denimo mali peugeot 206 350.000 km z 1.4 hdi mlinčkom. In še prede. Saj "vse" okrog motorja crkne in nima smisla avta več vzdrževati.
Vsak avto bi moral preprosto imet predgretje vžiga. Avtomatski menjalnik, 4x4 pogon. In akumulator, ki enostavno to vse ždrzi...z solarno podporo. Prehladni zagoni pač uničijo vse, na koncu še hladilno tekočino...ki jo zmeče po možnosti mimo tesnil preko valjev skozi… ...prikaži več izpuh. Vsekakor tisti, ki ima predgretje motorja oz. "Webasto", bo vedel o čem pišem. Olje pa vsekakor menjat, med 15 in 20 tisoč je normalno...vožnjo in obremenitev pa prilagodit na starost vozila v lasti oziroma vgrajenih delov...
Menjava po 20.000 ali 15.000, pa celo po 50.000... ja seveda. To so nasveti proizvajalcev. In tako si zagotovijo proizvodnjo. Kako se pravilno menja olja. Ne bom šel v detalje, ampak povprašajte o tem mehanika: Za hladno obdobje je eno… ...prikaži več olje in za toplo obdobje je drugo olje. To delam z svojim vozilom - bencinarjem, ima prevoženih 550.000 km in še vedno prede in vozi zanesljivo. Vozim starega Renaulta Laguno. Kupil novo, takoj po 3000 km menjal olje in potem po praven postopku naprej...