Poglejmo si najbolj pogosta med njimi, menjalnik s pretvornikom navora in menjalnik z dvojno sklopko, ki je pod vrsto trgovskih imen znan kot menjalnik DSG, PDK, DCT, powershift in podobno.
Kakršnokoli naj bo že ime menjalnika z dvojno sklopko, gre vedno za isto zasnovo, ki je priljubljena zaradi bliskovitega menjavanja prestav brez občutne prekinitve v prenosu motornega navora in izgub moči. Prav zaradi tega je tehnologija menjalnika z dvojno sklopko, ko so jo pred štirimi desetletji prvič uporabili v dirkalnikih, omogočila veliko hitrejše čase kroga. A kot zanimivost lahko povemo, da so prvi patenti za menjalnik z dvojno sklopko obstajali že v tridesetih letih, vendar se zaradi zapletenega mehanskega upravljanja niso uveljavili. Kakorkoli: menjalnik DSG se je leta 2003 prvič pojavil v osebnem avtomobilu, volkswagnu golfu R32, in se hitro uveljavil pod motornimi pokrovi.
Za kaj pravzaprav pri menjalniku z dvojno sklopko gre? Menjalnik z dvojno sklopko deluje s pomočjo dveh samodejno upravljanih sklopk in dveh zobniških sklopov. Ena sklopka vključi zobniški sklop s parnimi, druga pa z neparnimi prestavami, ki so nastavljene vnaprej, saj sistem glede na vedenje vozila in voznikove ukaze s pedaloma zavora ali plina predvideva, če bo sledilo prestavljanje navzgor ali navzdol. Ker je naslednje prestavno razmerje je torej pripravljeno vnaprej, lahko menjalnik zelo bliskovito prestavi, saj mu po sprostitvi sklopke ni potrebno še zamenjati prestavnega razmerja, veliko krajša pa je zato tudi prekinitev prenosa moči z motorja na pogonska kolesa.
Slabosti menjalnika DSG
Vendar pa ima menjalnik DSG tudi nekaj slabosti, kakršne so denimo večja masa, saj namesto enega v bistvu vzporedno delujeta dva menjalnika, prav tako pa tudi višji stroški morebitnega popravila. Marcel Mühlich iz združenja Auto Club Europa izpostavlja, da je slabost takšnih menjalnikov lahko predvsem elektronsko vodena mehanika za menjavo prestav. Menjalniki z dvojno sklopko so tudi dražji od ročnih, saj nekatere znamke za njih zahtevajo do 2.500 evrov doplačila. Iz preteklosti so znani tudi primeri nekaterih problematičnih menjalnikov z dvojno sklopko, kakršen je bil denimo Volkswagnov 7-stopenjski menjalnik DSG s suho sklopko z interno oznako DQ200.
Mühlich meni, da menjalniki DSG v primerjavi s samodejnimi menjalniki s pretvornikom navora, nimajo več vellikih prednosti, ko gre za porabo goriva. Pravi, da sodobni samodejni menjalniki z osmimi ali devetimi prestavami delujejo prav tako učinkovito kot menjalniki z dvojno sklopko. Gre tudi za trenutno najbolj robustno tehnologijo za menjavanje prestav, ki pa je tudi dražja.
Boljši za vleko prikolic
V klasičnem samodejnem menjalniku s pretvornikom navora namreč ni stalne mehanske povezave med motorjem in menjalnikom, saj moč prenosa nase prevzame gosto hidravlično olje, ki se giblje med lamelami. Dodatna sklopka direktni mehanski prenos zagotovi le med enakomerno vožnjo pri visokih hitrostih, s čimer je odpravljen tako imenovani zdrs menjalnika, pri katerem se energija izgublja v olju. Menjalniki s pretvornikom navora so optimalni tudi zato, ker več navora prenašajo tudi pri nižjih hitrostih, torej že takoj po speljevanju.
Zato so bolj primerni tudi za vleko težkih prikolic. Mühlich namreč pravi, da so v tem primeru menjalnik z dvojno sklopko izpostavljeni večji obrabi, saj zaradi velike vlečne mase lahko predvsem med speljevanji pogosto pride do zdrsa sklopk.
Profesor s Tehnične univerze v Münchnu Karsten Stahl pravi, da so menjalniki z dvojno sklopko zaradi svoje zgradbe primerni predvsem za avtomobile s prečno vgradnjo motorjev spredaj in sprednjim pogonom, kar se do danes ni spremenilo.
Sekunda za premislek
Inženirjem do danes sicer ni uspelo odpraviti še ene pomanjkljivosti menjalnika z dvojno sklopko. Stahl pravi, da tovrstni menjalniki bliskovito prestavljajo predvsem zato, ker je naslednja pričakovana prestava že nastavljena in jo sklopka le aktivira. Delovanje pa se spremeni v primeru, ko voznik vozi hektično in nepredvidljivo, saj se v tem primeru lahko časi prestavljanja precej podaljšajo. Menjalnik mora namreč naknadno spremeniti prednastavljeno razmerje. Voznik to občuti predvsem po zakasnitvi menjave prestave, ki je postala znana kot »sekunda za premislek«.
V tem primeru se za boljšega izkaže menjalnik s konverterjem navora, ki sicer teoretično prestavlja počasneje kot menjalnik DSG, vendar pa ga s primerno elektronsko nadgradnjo lahko močno približajo občutkom menjalnika DSG.