Na 13. Tehnološki konferenci smo se pogovarjali s pionirjem na področju električnih vozil pri nas, Andrejem Pečjakom iz podjetja Metron, kjer imajo bogate izkušnje tako s predelave vozil na električni pogon kot s polnjenjem baterij in polnilnimi postajami.
Pečjak je poudaril, da se pojavlja nov tip kupcev električnih vozil. Če so bili to včasih »tehno friki« in zanesenjaki so to danes »bančniki« in »ekonomisti,« ki bi se radi vozili zastonj, hkrati pa niti ne vedo, kakšen polnilec so kupili z avtomobilom in kakšno moč polnjenja omogoča. Ne vedo, kje bodo polnili, niti na koga se morajo obrniti. "Obračajo se na prodajalce, oni pa vedo še manj, nič ne vedo. Zato se bodo obrnili na serviserje. Tisti serviserji, ki bodo znali dati informacijo, bodo dobili stranko," je prepričan Pečjak, o katerem smo spregovorili predvsem o težavah in vprašanjih glede polnjenja električnih avtomobilov, ki še zdaleč ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled.
Prihod elektrificiranih vozil je neizogiben. Kdaj pričakujete odločnejši preboj in večjo prodajo tudi na slovenskem trgu vozil? Kje vi vidite glavne ovire, da se to do zdaj še ni zgodilo. Po nekaterih podatkih naj bi bilo v Sloveniji okoli 600 popolnoma električnih vozil.
Številka je že višja, skupaj z vtičnimi hibridi se bliža 2000. Glavna ovira sta trenutno slaba dobavljivost električnih vozil, tudi slaba izbira, saj ni na voljo karavana in še česa, kriva pa je tudi slaba ali celo napačna informiranost ljudi. Glede na vse to bi rekel, da se elektrifikacija prometa kar hitro širi, vsako leto se približno podvoji število električnih vozil.
Eden od dejavnikov za strah voznikov pred EV vozili je njihovo polnjenje. Kaj sami opažate v povezavi s polnjenjem baterij EV vozil. Je strah upravičen?
Ne, strah ni potreben. Vsak električni avto lahko polnimo doma preko noči na priključku, ki ni nič močnejši od tistega za električni kalorifer ali podobno električno napravo. Problem je le v blokih, kjer je res težko ali celo nemogoče polniti električni avto.
Pa vseeno se pojavljajo težave. Čemu jih lahko pripišemo. So to polnilni kabli, polnilnice, neprimerna omrežja in napetosti domačih vtičnic?
Najšibkejši člen so polnilni kabli oziroma ne čisto navadni kabli, ampak t. i. prenosne polnilne postaje, to je kabel z nekaj elektronike. To je del, ki je obremenjen skoraj vsako noč več ur, del, ki je velikokrat zunaj na dežju ali soncu, del, ki se povozi, in pohodi, včasih tudi ukrade. Z njim je treba ravnati skrbno.
Vendar pa tudi sami novinarji, ko testiramo vozila, pogosto opažamo, da, ko na domači vtičnici polnimo vozilo čez noč, se baterija napolni le deloma. Polnjenje se iz nekega razloga ponoči zaustavi. Kje je težava?
To se zgodi le, če vrže ven varovalko. Ta problem bo s pojavom električnih vozil postal izrazitejši, zato bomo morali doma polniti preko dinamične polnilne postaje, ki ustrezno zmanjša moč polnilca, kadar vklopimo neko močnejšo napravo. V hišah imamo po navadi glavne varovalke 3x20 ali 3x25A, če na eni fazi polnimo avto s 15A in na isti fazi vklopimo pečico, ki “potegne” še 10 ali 13A, bo vrglo ven varovalko. Dinamična polnilna postaja bo za čas, ko deluje pečica znižala tok polnjenja vozila na npr. 6A in težav ne bo. Take postaje smo že razvili in so eden od naših najboljših izvoznih artiklov.
Na kaj mora biti torej nekdo, ki kupi električno vozilo, pozoren pri polnjenju baterije na domači, hišni vtičnici?
Ravno na tisto zgoraj, to je, na kateri fazi bo polnil vozilo. Če je na fazi več porabnikov, bo nujno dinamično polnjenje. Malokdo ve, da je tok polnjenja v avtu možno regulirati od 6-16A, pri nekaterih do 32A ali pa do 3x16A oz 3x32A, če je polnilec trifazni, kar je za naše razmere precej bolje. Žal proizvajalci vozil varčujejo in tako ima večina električnih vozil enofazne polnilce, da imajo lahko enak polnilec za ZDA, Japonsko in Evropo in s tem nižje stroške. To v Evropi povzroča probleme preobremenitve ene faze, zato je, kar zadeva polnjenja, bolje kupiti avto, ki ima trifazni polnilec.
Pojavljajo se vse večje baterije v vozilih, ki podaljšujejo doseg. Če želimo baterijo nekega zmogljivejšega vozila, kot je hyundai kona, ki ponuja že res velik doseg z enim polnjenjem, napolniti do konca, je za to potrebnih že 30 ur na hišni vtičnici. Ali priporočate nakup, t. i. stenskih polnilnih boksov, ki so namenjeni prav polnjenju EV vozil?
Stenska polnilna postaja ne zmore nič hitreje napolniti baterije, kot pa je maksimalna moč polnilca. Pri koni je težava, da ima enofazni polnilec do 32A, kar je 7 kW in povsem dovolj, da se preko noči napolni, je pa to preveč za 3x20A glavno varovalko. Načelno moč 7kW ne bi bila problematična, če bi se obremenitev porazdelila preko treh faz. Skratka in na kratko: potrošniki moramo proizvajalce preko prodajalcev in medijev prisiliti, da bodo vgrajevali trifazne polnilce. Žal je trenutno nivo znanja o polnjenju električnih vozil še nizek, vse je zamegljeno in izrazi, kot so “hitro polnjenje” se danes uporabljajo za vse, kar vam hoče nekdo prodati.
Kako se po kakovosti razlikujejo polnilni boksi. Na kaj moramo biti pozorni pred nakupom?
Predvsem priporočam nakup dinamične polnilne postaje, ki prilagaja polnjenje porabi na določeni fazi. Prav tako odsvetujem nakup preveč kompleksnih polnilnih postaj, ker to dviga ceno in pokvarljivost. Vsekakor pa naj kupci ne kupujejo 22 kW polnilnih postaj, če ima njihov avto le 7 kW polnilec. Dober nasvet tukaj najde svoje mesto, polnilna postaja mora biti prilagojena tako polnilcu v avtu, kot tudi moči glavnih varovalk.
Menite, da bomo Slovenci v prihodnosti svoja EV vozila večino časa polnili doma? Kakšne bodo po vašem mnenju rešitve za tiste, ki živijo v blokih?
Edini vzdržen sistem polnjenja takrat, ko bo električnih vozil več, bo polnjenje v “off peaku”, to je v delu dneva, ko je obremenitev omrežja nizka. Danes je to večinoma ponoči, ob večji uporabi fotovoltaike pa bodo viški energije tudi preko poldneva, zato se bodo avtomobili polnili doma preko noči in v službi sredi dneva. Kakršen koli drugačen način polnjenja bo imel negativne vplive na omrežje, zato neke super hitre polnilne postaje iz stališča energetike “ne pijejo vode”. Bloki so problem zase, celovite rešitve so možne le na sistemskem nivoju in dokler ne bo ustrezne zakonodaje, se za blokarje ne bo kaj dosti spremenilo. Nekateri imajo srečo, da lahko polnijo v službi, so pa tudi primeri, ko je posameznikom uspelo dobiti soglasje sostanovalcev, da si potegnejo svoj priključek do parkirišča.
Avtomobilski proizvajalci že dalj časa govorijo o induktivnem polnjenju EV vozil. Kakšno je vaše videnje?
Induktivno polnjenje je že dolgo poznano in deluje na podoben način kot indukcijski štedilnik. Če na štedilniku privzdignemo posodo, temperatura drastično pade in v tem je ključni problem – izkoristek pada s kvadratom razdalje. Torej – indukcijsko polnjenje je že danes možno, je pa ali izkoristek zelo slab, ali pa skoraj ni zračne reže med polnilno in sprejemno ploščo pod vozilom. To pa je inženirsko dokaj zahtevno narediti in ni dosti bolj praktično od robotske roke, ki vtakne vtikač v vtičnico, ko se pripeljemo v domačo garažo. Mislim, da je razvoj indukcijskih polnilnih postaj predvsem način črpanja inovacijskih sredstev.
Morda za konec še nasvet, kako najlažje najdemo polnilnice za električna vozila. Veliko je težav, ko se s prazno baterijo pripeljemo do nedelujoče polnilne postaje.
Obstaja en kup spletnih portalov. Slabost nekaterih je, da jih izdelujejo podjetja, ki prodajajo elektriko ali izdelujejo polnilne postaje. Zato pogosto na enem mestu niso zbrane vse polnilne postaje, oziroma je seznam celo zelo okrnjen. Največ uporabljamo spletno stran PlugShare, ki ni komercialno odvisna od nikogar. Tam lahko podaš tudi komentar, če katera ne dela. Res je, danes tretjina polnilnic ne dela.
Elektro avtomobili nimajo prihodnosti pemalo dosega imajo,na udobje med vožnjo pa kar pozabi se zelo hitro sprazne akumolator.
Avtomobili na elektriko za enjrat nimajo prihodnosti. Če bi vsi tisti, ki se sedaj vozjo na bencin ali nafto prešli …
mi smo se v plenicah glede električnih avtomobilov