Citroën DS, ki smo ga pri nas poznali predvsem kot »žabo«, je bil mojstrska kombinacija popolnoma eksotičnega in popolnoma vsakdanjega, zato je domišljijo voznikov enako razvnemal ob predstavitvi in ob koncu proizvodnje dvajset let pozneje in botroval tudi samostojni znamki z enakimi izhodišči.
Ob prvi predstavitvi na avtomobilskem salonu v Parizu 6. oktobra 1955 se je citroën DS mnogim zdel podoben vesoljski ladji in zato preveč nenavaden, da bi zares lahko uspel v svetu avtomobilizma. A navdušeni avtomobilisti so še isti dan ovrgli dvome, saj so do večera prvega predstavitvenega dne naročili kar 12 tisoč DS-ov, do zaprtja prireditve deset dni pozneje pa so naročila narasla že na 80 tisoč.
Vrsta avtomobilskih novosti
Avtomobil tedaj v avtomobilskem svetu še izstopajoče nenavadnih elegantnih in aerodinamičnih oblik, je imel pogon na prednja kolesa, kar ni bilo nič novega, saj ga je že leta 1934 imel njegov prednik traction avant. Večja novost so bile prve serijske kolutne zavore, največja pa samonastavljivo hidropnevmatsko podvozje s posamičnim vpetjem koles. Tedaj je bilo za vzmetenje avtomobilov sicer najpogosteje poskrbljeno z listnatimi vzmetmi in togo zadnjo premo.
Hidropnevmatsko podvozje je poskrbelo, da se je DS, ki se je z dnom prej skoraj dotikal tal, dvignil od tal, potem pa je lahko voznik v treh stopnjah nastavil višino avtomobila. Popolnoma dvignjeno podvozje je omogočalo tudi vožnjo po grobi podlagi in preko višjih ovir ter menjavo kolesa brez dvigalke, popolnoma spuščenemu avtomobilu pa se je zmanjšal zračni upor in znižalo težišče, zato je zelo hitro in natančno premagoval ovinke. Konstruktorji so hidropnevmatski sistem uporabili tudi za okrepitev delovanja menjalnika, sklopke in zavor.
Za nastanek citroëna DS so bili zaslužni predvsem štirje možje. Prvi je bil Citroënov vizionarski direktor Pierre Boulanger, ki je leta 1938 zastavil projekt VGD, s katerim so hoteli nadomestiti traction avant in se je z zamudo zaradi druge svetovne vojne po 17 letih oktobra 1955 zaključil s citroënom DS. Andre Lefebvre je bil letalski inženir, ki je na zasnovo avtomobila vplival kot zagreti zagovornik prednjega pogona, aerodinamike, zmanjševanja mase in njenega razporejanja v središče avtomobila ter nizkega težišča. Inženir samouk Paul Mages je kot izumitelj na področju hidravlike razvil hidropnevmatsko vzmetenje, ki mu je pridružil še hidravlične volan, zavore in sklopko. Na avtomobil je pomembno vplival tudi tedanji Citroënov vodja oblikovanja, oblikovalec, kipar in slikar Flaminio Bertoni, ki je s svojo oblikovalsko ekipo zamisli drugih treh mož prelil v privlačno in elegantno futuristično celoto.
Prav tako presenetljiva kot zunanjost je bila tudi notranjost avtomobila. Volanski obroč je imel le eno prečko, ki je v elegantni krivulji izhajala iz armaturne plošče, kar je vozniku omogočilo nemoten pogled na merilnike. Zavorni pedal je bil v bistvu velik gumb na tleh, štiristopenjski menjalnik pa je bil polsamodejni. V poznejših različicah so se žarometi celo samodejno sukali v smer vožnje. Potniki na zadnjih sedežih so uživali obilo prostora za kolena, saj so bila vsa štiri kolesa potisnjena povsem na robove karoserije, kar je pripomoglo tudi k dobrim voznim lastnostim avtomobila.
Ljubljenec navadnih smrtnikov in zvezdnikov
Dokaz dobre zasnove citroëna DS je vsekakor bilo dejstvo, da se je v dvajsetih letih izdelovanja bolj malo spreminjal. Sčasoma sta se povečali prostornina in moč motorja, zboljšale pa so se mu tudi zmogljivosti in zanesljivost. Ponekod je dobil tudi popolnoma samodejni menjalnik. Zanimivo je, da je bil DS od vsega začetka tudi zelo mednarodni avtomobil, saj so ga že leto po predstavitvi izdelovali tudi v Belgiji in Veliki Britaniji, pozneje pa tudi v Južni Afriki, zelo priljubljen pa je postal celo v ZDA.
Pozneje sta nastali tudi manj ambiciozni različici ID in DSuper, na voljo pa sta bila tudi karavanski DS in zares prestižni DS prestige, ki se je v predelavi uglednega karoserista Henryja Chaprona preskusil tudi v vlogi predsedniškega avtomobila in postal eden od simbolov francoske republike. Zaradi svoje privlačnosti se je priljubil vsem, od povsem navadnih voznikov do filmskih zvezd in politikov. Pojavil se je tudi v številnih filmih ter si prislužil celo prostor na poštnih znamkah. Med drugimi se je s predelanim citroënom DS vozil tudi sloviti filmski zlikovec Fantomas.
Čeprav je bil zamišljen predvsem kot razkošna limuzina, se je uveljavil tudi v avtomobilskem športu. Uspešen je bil na rallyju Monte Carlo ter zaslovel predvsem z nastopi na vztrajnostnem vzhodnoafriškem reliju Safari, zelo neizprosni dirki, kjer so avtomobili vozili po ozemljih najbolj grobih podlagah. Na takšnih preizkušnjah se je popolnoma suvereno dokazalo predvsem Citroënovo hidropnevmatsko podvozje, ki je brez posebnih predelav omogočalo vožnjo po zelo različno zahtevnih podlagah.
Ugledni nasledniki
Citroën DS ni ostal brez uglednih naslednikov. Najprej je to bil CX, potem XM, za njim pa C6. Leta 2009 je oživitev končno prišla v obliki samostojne znamke, sprva v okviru Citroëna, saj je šlo za bolj prestižne različice citroënov. Leta 2015 je znamka, ki je izhajala iz izročila enega najbolj ikoničnih citroënov, postala samostojna in stopila na lastno pšot, ki se odraža v avtomobilih, ki po eni strani razvajajajo z visoko stopnji udobja, po drugi strani pa, tudi z električnim in hibridnim pogonom, ki naj bi do leta 2025 postala prevladujoča, služijo tudi kot tehnološka avantgarda skupine PSA.
In to velja tako za najmanjši DS3 crossback, srednjeveliki križanec DS7 crossback in novo admiralsko ladjo znamke DS Automobiles in celotne skupine PSA, limuzino DS9, s katero francoska skupina spet dobiva razkošno admiralsko ladjo, kakršna je bil tudi originalni citroën DS.