V Nemčiji se lahko pohvalijo z velikim porastom registracij elektrificiranih avtomobilov, saj je prodaja električnih in hibridnih avtomobilov lani dosegla skoraj četrtino celotne prodaje novih avtomobilov. Vendar pa takšna rast prodaje ni poceni.
Analiza Deutsche Bank, ki jo je objavil nemški Focus, namreč kaže, da trenutni sistem državnega sofinanciranja električne mobilnosti ne izpolnjuje kriterijev gospodarske in okoljske učinkovitosti. Medtem ko se je namreč strošek tone prihranjenega ogljikovega dioksida v obliki podpore elektromobilnosti dvignil na okrog 1.000 evrov, lahko kupon za enako tono ogljikovega dioksida na trgu emisijskih kuponov kupite že za 50 evrov. Izvajalci analize zatrjujejo, da bi lahko Nemčija enake okoljske cilje dosegla na druge, precej cenejše načine.
Kako je nekaj takšnega možno?
Pri Deutsche Bank trdijo, da poleg neposrednih subvencij pri nakupu električnih avtomobilov, ki v Nemčiji dosegajo 9.000 evrov na vozilo, ti povzročajo še dodatne finančne izgube. Med drugim se je denimo zmanjšal davčni donos od prodaje fosilnih goriv. Analitiki so izračunali, da se prihodki, ki jih avtomobil državi prinese v svoji življenjski dobi, v primeru električnega avtomobila zmanjšajo za dobrih 20.000 evrov. Primerjali so volkswagen golf in volkswagen ID.3 in prišli do zaključka, da bo lastnik električnega volkswagna ID.3, ki na leto prevozi 15.000 kilometrov, v dvanajstih letih za elektriko plačal 550 evrov, lastnik golfa pa bo pod enakimi pogoji za gorivo porabil 6.500 evrov. Ob tem pa je treba tudi upoštevati, da bo lastnik električnega avtomobila manj plačal tudi za druge dajatve.
Upoštevajoč vse dajatve, vključno z okoljskimi bonusi, bo država na račun električnega avtomobila v dvanajstih letih izgubila 15.500 evrov, torej okrog 1.300 evrov na leto. In v primeru električnih avtomobilov višjih razredov je ta izguba lahko še večja. Pri Deutsche Bank so izpostavili primer bencinskega audija SQ5 in primerljivega električnega audija e-trona, kjer razlika v plačanih prispevkih znese celo 3.700 evrov na leto, če gre za službene avtomobile, pa je razlika lahko še večja. Analitiki torej na električne avtomobile gledajo kot na izjemno drag način spopadanja z okoljskimi spremembami.
Sporni prikazi okoljskih učinkov
Tudi prikazi okoljskih učinkov so sporni in so zelo odvisni od podatkov, ki se uporabljajo pri njihovem izračunu. Po najbolj optimistične scenariju lahko namreč kompaktni električni avtomobil v svoji življenjski dobi prihrani največ 15 ton ogljikovega dioksida, električni avtomobil srednjega razreda pa 27 ton. To pomeni, da prihranjena tona ogljikovega dioksida nemško državo stane med 800 in 1.000 evri. Če bi država torej kupila emisijske dovolilnice, ki na prostem trgu stanejo približno 50 evrov, bi veliko prihranila. Strošek 16 do 20 ton ogljikovega dioksida bi namreč v tem primeru bil podoben strošku zgolj ene tone, ki jo prihrani električni avtomobil.
Pri Deutsche Bank zatrjujejo, da je električna mobilnost sporna tudi s socialnega stališča. Trenutni podatki namreč kažejo, da imajo korist od elektromobilnosti predvsem premožni državljani. Električni avtomobil je namreč pogosto šele drugi avtomobil pri hiši, veliko pa jih uporabljajo tudi podjetja. Paradoksalno stroške za podporo elektromobilnosti pretežno nosijo ljudje z nižjimi plačami, ki si niti ne morejo privoščiti subvenioniranih električnih avtomobilov in se vozijo z davčno bolj obremenjenimi avtomobili z motorji na notranje zgorevanje. Ti običajno tudi nimajo službenega avtomobila.
Deutsche Bank opozarja tudi na absurdno emisijsko politiko, ki konvencionalne oblike pogona vključuje v avtomobilski sektor, električne avtomobile pa v energetski sektor. Na ta način še dodatno umetno zmanjšujejo prikazani vpliv električnih avtomobilov na okolje. Analitiki izpostavljajo, da konec koncev ni pomembno, če onesnaženje okolja prihaja neposredno iz izpušnih cevi avtomobilov ali dimnikov termoelektrarn, v katerih kurijo premog.
Še vedno nobenega komentarja elektro navdušencev...
Tako je...s temi sr.... se vozijo bogati .... plačujemo pa večinoma tisti, ki živimo z rok v usta...je še treba …