Tradicionalni PRIMA primerjalni test vozil je bil to jesen posvečen križancem premijskega razreda. Na testu, ki ga opravimo vsakih šest mesecev, smo pri Žurnalu skupaj s še šestimi slovenskimi mediji tokrat naredili podrobno primerjavo med petimi najbolj priljubljenimi kompaktnimi predstavniki segmenta. To so bili audi Q3, BMW X1, lexus UX, mercedes-benz GLA in volvo XC40.
Vsak avto smo podrobno pregledali in preverili po različnih merilih, od udobja, vidne in občutne kakovosti ter prostornosti do voznih lastnosti in ekonomičnosti. Svoje h kočni oceni je seveda dala tudi povprečna cena za kupca, nekaj malega pa smo poleg spustili tudi lastna čustva.
Po podatkih J.D. Power, ki je opravil analizo na ameriškem trgu, je med kupci kompaktnih premijskih križancev več žensk kot moških. Med najvišjimi pričakovanji, ki jih imajo kupci pri teh vozilih, so poleg zapeljive zunanje in notranje oblike tudi kakovost izdelave, zanesljivost, dobre vozne lastnosti in občutek varnosti.
Kot smo že poročali, je končno zmago odnesel volvo XC40, ki se je izkazal za zelo uravnotežen avtomobil. Sledili so si audi Q3, mercedes-benz GLA, BMW X1 in lexus UX. Je pa praktično vsak med konkurenti izstopal v kateri od kategorij.
Iskanje najboljše kombinacije
Pomembno merilo, ki je odločalo o končnem vrstnem redu, je bila tudi tehnična naprednost. Ta je še posebej v premijskem razredu vozil eden od pomembnih vzgibov, zakaj kupci posežejo po "nekaj več" avtomobilu. Kakšni asistenčni sistemi so serijsko vgrajeni, kateri so na voljo za doplačilo in kako delujejo? Kaj vse lahko vozniku in potnikom ponuja infozabavni sistem, kako povezljiv z digitalnim svetom je posamezen model v tem hipu in s katerimi drugimi naprednimi tehnologijami štrli nad povprečje?
Postaviti vseh pet konkurentov na skupni imenovalec ni bilo lahko. Nekaj je odvisno od starosti: BMW X1 na primer je z nami v tej generaciji že od modelnega leta 2016, na drugi strani pa je čisto sveži mercedes GLA. A še bolj kot starost, ki jo je mogoče kompenzirati z medgeneracijskimi prenovami, je pri naprednosti pomembna politika znamke, kaj in za kakšno ceno je pripravljena ponuditi kupcem.
Ena glavnih ugotovitev je, da premijski razred danes pravzaprav ne odstopa prav veliko navzgor od najmodernejših predstavnikov "ljudskih" znamk. Morda se odmik od tistega, česar si v ljudskem razredu še ni mogoče omisliti, še najbolj kaže glede povezljivosti in zmožnosti določenih funkcij, kot je nadzor na daljavo.
Druga pomembna ugotovitev je "nemška" politika: vse tri nemške znamke imajo izrazito paketno usmerjeno ponudbo. Neko pomagalo lahko dobiš le, če zraven dokupiš še dve drugi. In vstopni avto je dobesedno gol. Pri audiju Q3 na primer je treba celo za običajni (ne prilagodljivi!) tempomat ali zadnje parkirne senzorje vedno doplačati. Tako volvo kot lexus sta z začetno serijsko opremo na področju asistenčnih sistemov precej bolje založena.
BMW na nekaterih področjih zaostaja - vstopni avto letnika 2021 ima tako kot audi še halogenke, prilagodljivi tempomat lahko deluje le s pomočjo manj zanesljive kamere ... Med asistenčne sisteme, ki so še redki in šele prihajajo v vozila, se na primer v tem razredu že pojavljajo asistent za vožnjo v križiščih, za izogibanje oviri in za prepoznavo nevarnosti naleta od zadaj.
Glede gladkosti in zanesljivosti delovanja asistenčnih sistemov smo kot najboljša ocenili volvo XC40 in mercedes-benz GLA.
Najtežje je bilo potegniti črto glede infozabavnih sistemov, kjer znamke zagovarjajo vsak svoj pristop. Najbolj intuitivno in s tem najmanj naporno je upravljanje s sistemi v audiju in BMW, ki odlično kombinirata upravljanje prek klasičnih gumbov in odličnih zaslonov na dotik. Najslabše smo ocenili lexusa z nerodno drsno ploščico in "nevidno" razporejenimi gumbki.
Za premijski razred se spodobi, da so avti (za doplačilo oziroma v sklopu dražjih infotainmentov) stalno povezljivi s svetom in lahko voznika zalagajo z raznovrstnimi podatki. Z vremenskimi podatki ali na primer podatki o razmerah v prometu v živo zmore operirati vsa peterica. Glavne razlike med avti so glede tistega, kaj je mogoče z njim početi na daljavo. Aplikacija za telefon je seveda osnova. Pri volvu in lexusu je mogoče nadzor nad avtom izvajati že tudi prek pametne ure. Volvo ima že pravi digitalni ključ, ki ga je mogoče enostavno deliti z drugimi, lexusa pa je mogoče vžgati na daljavo, odparkirati, ohladiti ... Poleg volva XC40 ima tudi audi že tehnologijo V2V za komunikacijo z drugimi avtomobili.
Med zanimive posebnosti pri Mercedesu pa smo opazili bogat tovarniški program prilagoditev za težje pokretne voznike in voznice, od drugače postavljenih stopalk do tovarniških prilagoditev za paraplegike pri dostopu in upravljanju.
Vrstni red: XC40 in GLA prepričljivo prva
Pod črto sta največ, skoraj 90 odstotkov vseh možnih točk na področju asistenčnih in infozabavnih sistemov prejela mercedes-benz GLA in volvo XC40 in se se tako poravnala na prvem mestu po naprednosti. Šved je bil malenkost prepričljivejši pri asistenčnih sistemih, mercedes pa na področju infotainmenta, kjer kot edini nudi tudi opcijo uporabe obogatene resničnosti pri navigaciji. Vsekakor pa so tudi osvojene točke na področju asistence volvu XC40 bistveno pomagale pri končnem prvem mestu.
Audi Q3 in lexus UX sta v tej kategoriji prav tako dosegla enako število točk, s tem da je lexus dobil zelo visoke ocene za ponujeno varnost in udobje asistenčnih sistemov, izgubljal pa pri sredinskem zaslonu. Na zadnje mesto se je uvrstil BMW X1, predvsem zaradi za današnje čase zastarele ponudbe vozniških asistenčnih sistemov, ki jih prekaša že marsikateri model iz "ljudske" skupine. Medtem pa je X1 pri infozabavnem sistemu (iDrive 7) pravzaprav med najboljšimi.
Google je vsak teden plačal spletno delo od doma od 6000 do 10000 evrov. Od Googla sem prejel prvi mesec …