Zdrav način življenja vsekakor ne more jamčiti, da nekdo zagotovo ne bo dobil raka, lahko pa z njim zmanjšamo tveganje. Je že čas za vašo novoletno zaobljubo? Kot pravijo znanstveniki, se splača.
Manjše tveganje za nastanek raka
Bolj zdrav način življenja bi lahko preprečil več kot 40 odstotkov vseh rakavih obolenj, je pokazala britanska raziskava, ki jo povzema BBC. Glede na podatke britanskega centra za raziskave raka je kajenje med najbolj pogostimi vzroki raka, sledi pa mu nezdrava prehrana.
Glede na podatke centra je od leta 2007 do leta 2011 več kot 300.000 primerov raka v Veliki Britaniji povezano s kajenjem. Nezdrava prehrana je bila povod za 145.000 primerov raka, prevelika telesna teža za 88.000 primerov in alkohol za 62.200. Rizični faktorji so tudi poškodbe kože zaradi pretiranega izpostavljanja soncu in fizična neaktivnost.
Max Parkin z britanskega centra za raziskave raka poudarja, da ni nobenih dvomov, da ima določeni slog življenja velik vpliv na to, ali se bo rak pri nekom razvil ali ne. “Raziskave po vsem svetu to dokazujejo. Vsi dobivamo iste rezultate,” pravi.
Vključite gibanje
V eno od novoletnih zaobljub zagotovo vključite tudi gibanje. Zadostna telesna dejavnost je namreč varovalni dejavnik zdravja, saj vpliva tako na telesno kot duševno zdravje in kakovost življenja.
"Različne epidemiološke raziskave so pokazale, da telesna dejavnost varuje pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni, krepi kosti in mišice, vzdržuje psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in depresije ter pomaga pri krepitvi samozavesti," naštevajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
V kombinaciji z ustrezno prehrano pa telesna dejavnost varuje tudi pred prekomerno telesno težo in debelostjo: "Strokovnjaki ob tem poudarjajo pomen redne telesne vadbe, občasna in neustrezno intenzivna telesna dejavnost v nasprotju z redno namreč prinaša tveganje, ki je večje kot pričakovani pozitivni učinek na zdravje."
Največ, kar jim lahko ponudite
Največja želja vsakega starša je, da bodo njegovi otroci zdravi. A za to lahko naredite največ prav starši. "Navade, ki jih otroku privzgojimo v otroštvu, ga bodo spremljale tudi v odrasli dobi. Zatorej spodbudimo otroka h gibanju, naj to postane del njegovega vsakdana," svetujejo na NIJZ.
Začnimo postopoma, tako da povečamo čas, namenjen zmerni do visoko intenzivni telesni dejavnosti in hkrati zmanjšujemo čas, ki ga otrok preživi neaktivno ob gledanju televizije, uporabi računalnika, z mobilnim telefonom.
In kako se tega lotiti? "Poskusimo skupaj z otrokom narediti načrt aktivnosti, ki jih bomo v prihodnjem tednu počeli skupaj. Aktivnosti lahko razdelimo na več krajših, denimo 15-minuten sprehod po zajtrku, popoldne 10 minut skakanja s kolebnico in 20 minut vožnje s kolesom, zvečer 15 minut plesa ob radijskem sprejemniku," naštevajo.
anja.scuka@zurnal24.si
