Pri bolnikih z visokim krvnim tlakom, ki so se soočali s stresom na delovnem mestu, zaradi česar so verjetno tudi slabše spali, se je tveganje za smrt zaradi srčnih bolezni povečalo kar za trikrat, je pokazala najnovejša nemška raziskava.
Študija, ki so jo nemški strokovnjaki objavili v reviji European Journal of Cardiology, je zajela 1959 zaposlenih, starih od 25 do 65 let. Vsi so so se spopadali s hipertenzijo, vendar še niso imeli težav s srcem ali zaradi diabetesa.
Tistim, ki so imeli stres na delu, vendar niso imeli težav s spanjem, so ugotovili 1,6-krat večje tveganje, ljudjem brez stresa na delovnem mestu, vendar s slabšim spanjem, pa 1,8-krat večje tveganje za smrt, ki jo povzročajo bolezni srca.
Uničujoča kombinacija
"Če imate stesno delo, vam bo spanec še kako pomagal, da si opomorete. Na žalost sta slabo spanje in stres pogosto povezana, v kombinaciji s hipertenzijo pa je lahko učinek uničujoč, " je dejal avtor študije Karl-Heinz Ladwig iz nemškega centra za okoljske razsikave in zdravje na Medicinski fakulteti v Münchnu.
"Ohranjanje kontinuitete spanja je najpogostejša težava pri ljudeh, ki imajo stresno delo," je dejal Ladwig. "Ob 4h zjutraj gredo na stranišče, ko se vrnejo v posteljo pa razmišljajo o tem, kako rešiti nekatere zadeve v službi."
Najpogosteje gre za ljudi z zelo zahtevnimi delovnimi mesti, ki pa ne sprejemajo odločitev. Takšni ljudje so pogosto v stresnih situacijah na katere ne morejo vplivati in iz njih ne vidijo izhoda, je dodal zdravnik. Po besedah strokovnjaka so fizična aktivnost, zdrava prehrana in poznavanje nekaterih vaj sproščanja prav tako pomembne kot jemanje zdravil proti visokemu tlaku.
Telo se pripravlja na boj ali beg
Simptomi reakcije na stres se lahko pojavijo že v nekaj minutah po stresnem dogodku in lahko trajajo od nekaj ur do nekaj dni,
posameznik je lahko zbegan in zmeden, ima zmanjšano pozornost in ima občutek, kot da ne more povsem dojeti, kaj se dogaja. "Telo se pripravlja na boj ali beg, posameznik pa lahko čuti željo po tem,a se umakne iz stresnih okoliščin," navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer dodajajo, da se simptomi stresa kažejo v mislih (npr. posameznika spremlja občutek, da je vsega preveč), čustvih (npr. potrtost in pretirana občutljivost), telesnih znakih (npr. pospešen utrip srca in glavobol) in spremenjenem vedenju (npr. pomanjkanje volje in neorganiziranost).
Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko vodi do težav v duševnem zdravju, telesnih težav in tudi do izgorelosti. Izgorelost se pojavi takrat, ko se posameznik ne zmore več spoprijemati z vsakodnevnimi fizičnimi in psihološkimi obremenitvami.
