Glede na študijo, ki je analizirala podatke 1.536.668 ljudi, starih od 20 do 39 let, je pri mladih odraslih zmerno do pogosto uživanje alkohola povezano s povečanim tveganjem za hemoragično možgansko kap, ne pa tudi za ishemično možgansko kap, navaja
Raziskovalci so tudi ugotovili, da se tveganje za možgansko kap poveča s številom let pitja alkohola. Po mnenju strokovnjakov je torej uživanje alkohola eden od pomembnih dejavnikov tveganja za možgansko kap pri mladih odraslih.
Približno 85 odstotkov bolnikov doživi ishemično možgansko kap. Ta je manj smrtonosna in ima praviloma blažje posledice kot hemoragična. Pri slednji, na katero opozarjajo v študiji, gre za možgansko krvavitev. Ta nastane zaradi razpoka ene od možganskih arterij, ki ima oslabljeno žilno steno. Ko se razpoči žila v možganih, se kri razlije v možgansko tkivo in ga uniči. Hkrati pritiska na okolno tkivo ter tako povzroča značilne nevrološke simptome, odvisne od lokacije krvavitve.
Možganska kap v Sloveniji vsak dan prizadene deset ljudi, oziroma 4000 ljudi na leto. V prvih treh tednih po možganski kapi umre okoli 30 odstotkov bolnikov, 30 odstotkov jih po kapi dobro okreva in nimajo večjih težav, okoli 40 odstotkov pa jih ostane bolj ali manj prizadetih, so navedli v društvu.
Po zadnjih podatkih iz publikacije Zdravje v občini, ki jo vsako leto pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in prikazuje prikazuje ključne kazalnike zdravja v občinah v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem lahko ugotovimo, da so glede možganske kapi takorekoč vse občine v Pomurju nad slovenskim povprečjem.
dezurni@styria-media.si
Kakšen dejavnik neki, alko uničuje mozgane na povsem drugačen način..Sedaj, ko obstaja visok presežek non kovid smrti, kjer je visoka precepljenost populacijo pa, izgovor iščejo v zlorabi alkohola. Kaj vse se bo še izmislila kvazi znanost...?