Čeprav v večini fitnesov na začetku januarja zaznavajo večje povpraševanje, se število takih, ki vztrajajo, konec meseca znatno zniža. So torej novoletne zaobljube učinkovit psihološki prijem ali le še ena izmed praznih obljub samim sebi, za katere vemo, da se ne bodo nikoli uresničile in ostale na kupu neizpolnjenih želja?

Kineziolog in osebni trener v kineziološkem centru Kinvital Črt Korošec je prepričan, da imajo novoletne zaobljube na dolgi rok nični učinek, ne samo na področju športa. "Čeprav so zaobljube dober psihološki trik in je tudi novo leto neke vrsta prelomnica, ki se je vsi celokupno držimo, so generalno gledano zaobljube neuspešne že v roku dveh tednov," razloži in doda, da je "vzdrževanje vitalnosti tek na dolge proge".

Ko se odločimo spremeniti svoj življenjski stil na področju rekreacije in športa, je namreč pomembno, da v želji za doseg zdravega življenjskega sloga spremenimo vse štiri elemente, pri čemer je gibanje le eden izmed njih. Mednje sodijo še prehrana, duševno zdravje in počitek. "Če bi moral izpostaviti samo eno stvar, bi rekel samozavedanje. Samo z eno stvarjo težko rešiš celo 'vojno', saj če samo eno stvar od teh štirih izboljšam, ni nujno, da bom generalno zmagal. Skoraj gotovo bom bolje, kar je korak v pravo smer, a vprašanje za koliko časa, če na dolgi rok ostanem samo pri tej eni izboljšavi," je jasen Korošec, ki pravi, da je najpomembnejša pri postavljanju ciljev na področju športa in rekreacije zmernost.

"Največja napaka je, da se ljudje 'ubijejo' že prvi mesec, jih nato vse boli in tudi hitro mine. Ker si želijo čim prej pridobiti na mišični masi oziroma shujšati, kopirajo tisto, kar vidijo na vadbah, kjer se po navadi dela na visoki stopnji intenzivnosti in sistemu 'no pain no gain'," nadaljuje.

Izpostavi, da je zato najprej ključno vzpostaviti navado gibanja: "Rečes si, OK bom migal, pa četudi vsak drugi dan, vendar to na način, da me po vadbi ne bolelo celotno telo. Rečeš si, danes grem na desetminutni sprehod, pojutrišnjem bom šel za deset minut na kolo, čez štiri dni bom nekaj vaj naredil doma. Tako bom šel na trening oziroma vadbo večkrat na teden in z večjim užitkom. Vedno pa začetnikom predlagam, da si zaradi optimalne količine in intenzivnosti vadbe ob primernem izboru vadbenih sredstev pomoč poiščejo pri vadbenih strokovnjakih."

Magazin S temi nasveti se boste uspeli držati novoletnih zaobljub!

"Tudi vadba je stres, samo drugačen od tistega v službi"

V preveliki želji po hitri spremembi, najpogosteje vizualni podobi, lahko našemu telesu storimo tudi več škode kot koristi. Poleg poškodb, ki so najpogostejši stranski učinek (nepravilne) vadbe in se jim je danes zaradi dejstva, da smo večinoma sedeči in sta telesna kondicija ter občutek za gibanje že tako slaba, težko izogniti, našemu telesu s prekomerno vadbo povzročamo tudi stres. "Namesto, da imaš rekreacijo, ki uravnovesi ostale stresorje v življenju, prehuda vadba in fizičen stres vplivata na hormonski sistem in ostale spremembe v telesu ter te dolgoročno še bolj izčrpata. Ker izgubiš motivacijo tako za telovadbo kot za karkoli drugega, te onesposobi na celi črti. Tudi vadba je stres, samo drugačen od tistega v službi, a te v primeru neprimerne intenzivnosti in količine vadbe dolgoročno celostno izčrpa," razloži. 

Kot že omenjeno, nam trenutni življenjski slog narekuje veliko sedenja za računalnikom, kar dolgoročno lahko nosi hude posledice. "Dejstvo je, da večino časa v dnevu presedimo, kar pomeni, da smo tudi fizično prilagojeni sedenju, posledično smo gibalno omejeni oziroma to slabo vpliva na našo telesno pripravljenost. Nobena vaja, pa je lahko še tako dobro splanirana in je trener še tako dober, ne odtehta petnajstih ur sedenja na dan," slabo plat trenutnega "pisarniškega" načina življenje navede Korošec. Poleg redne vadbe je po njegovem mnenju ključno, da svoje delovne okolje prilagodimo tako, da je čim bolj sproščeno in smo čim manj zakrčeni. 

"Namesto, da imaš rekreacijo, ki uravnovesi ostale stresorje v življenju, prehuda vadba in fizičen stres vplivata na hormonski sistem in ostale spremembe v telesu ter te dolgoročno še bolj izčrpata," Črt Korošec

Čeprav obstajajo teorije, ki pravijo, da je zelo priporočljivo aktivno sedenje, na primer pokončno in na žogi, se sam s tem ne strinja. "Nikomur ne bi svetoval, da deset ur na dan aktivno sedi na žogi. Sedenje je namreč namenjeno, da v tisto delo, ki ga opravljamo, usmerimo svojo celotno pozornost. Če se vmes ukvarjaš s sedenjem, izgubiš pozornost za delo. Danes bi ljudje počeli sto stvari naenkrat, kar pa seveda ni izvedljivo," je jasen. Na tem mestu poudari, da je med sedenjem obvezno narediti čim več aktivnih odmorov, kar pomeni, da čim manjkrat sedimo več kot eno uro v kosu, vmes moramo večkrat vstati, se sprehoditi.

Kaj storiti, ko zmanjka motivacije?

Da motivacijo in zagnanost z začetka leta ohranimo vse leto, Korošec priporoča, da se v trenutku, ko nam je zmanjka, takrat sprva vprašamo, zakaj nam je zmanjkalo motivacije oziroma zakaj sem se prvega januarja sploh lotil telovadbe. Rešitev pa vidi v tem, da notranjo motivacijo spremenimo z druge stvari na način, da "se poskušam gibati, vaditi tako, da se v tistem trenutku res dobro počutim in se bom tako počutil tudi čez dva dni". 

Na tem mestu Korošec izpostavi, da je najpomembneje, da se ukvarjamo s tisto vadbo, ki nam najbolj ustreza. Kot najbolj priporočljivo pa navede vadbo za moč z utemeljitvijo, da "moč koristi vsakemu in je osnovna gibalna oblika, na kateri temeljijo tudi ostale, kot sta vzdržljivost in gibljivost, poleg tega jo tudi najlažje stopnjuješ, saj se lahko na primer odločim, da bom namesto 30-kilogramske uteži vzel enokilogramsko".

STROKOVNJAK Zdravje Tekaški trener: "86-odstotkov rekreativnih tekačev teče zdravju škodljivo."

Vedno večjo priljubljenost dobivajo tudi skupinske vadbe. Na vprašanje, če imajo te tudi kakšen minus glede na to, da ni toliko poudarka na individuumu, Korošeč odvrne, da je njihov največji minus ravno v individualizaciji vadbenega programa, saj "lahko si še tako dober trener, skupinske vadbe več kot desetim posameznikom težko prilagodiš, da se nekdo ne prenapreza in se posledično na dolgi rok ne poškoduje, potem pa je tu še fiksni urnik, ki se mu zaradi drugih obveznosti težko prilagajaš". 

Kdaj nam tekmovalnost škodi in kdaj koristi?

Tekmovalnost pri športu in rekreaciji je neizbežna, še posebej pri tistih, ki so tekmovalni že po naravi in se z njo soočajo tudi na drugih področjih. Po mnenju Korošca tekmovalnost sama po sebi ni napačna, lahko pa poseže na posameznikovo zdravje. "Tekmovalnost je napačna takrat, ko si tekmovalen in našpičen že v osnovi, lahko si (bivši) športnik, imaš tako službo, da se ves čas za nekaj boriš, potem pa greš še v telovadnico, bazen in še tam tekmuješ sam s seboj. Ni že prej omenjenega počitka in kontrasta. Na mentalni ravni počenjaš isto. Problem je tudi, ko se primerjaš z drugimi in pri tem pretiravaš, kar pa lahko privede do poškodb,"  negativne učinke tekmovalnosti izpostavi kineziolog in doda, da bo po drugi strani tekmovalnost v rekreaciji "zelo dobra 'začimba', ki ti bo koristila in dvignila motivacijo, če si v osnovi miren človek in imaš tudi tako službo, da se ne primerjaš na vsakem koraku in se s sodelavci podpiraš". K temu lahko na primer pripomorejo različne aplikacije, kjer spremljaš svoje rezultate.

"Vidi se, da smo v podalpski deželi in imamo lepo naravo. Sem mnenja, da narava in okolje vplivata na dojemanje gibanja. Kulturno gledano dajemo Slovenci več pomena gibanju, kot v marsikateri državi zahodnega sveta. Že geografsko se pozna, kulturno smo pa mešanica balkana in Evrope. Kot narod smo zelo športni, čemur pritrjujejo tudi rezultati naših športnikov," Črt Korošec.

Pri vsem tem veliko vlogo igrata genetika in predvsem posameznikovo športno udejstvovanje v otroštvu, še posebej z vidika odnosa do gibanja. Če je ta povezan in v večji meri osredotočen le na izgled in primerjanje z ostalimi, ne predstavlja najboljšega vodila. V primeru genetike pa Korošec pravi, da se bo posamezniku celo življenje poznalo, če je bil v mladosti gibalno zelo aktiven in ne preveč sprecializiran v posamezen šport. Lažje se bo rekreiral in na sploh bil bolj spreten. "Medtem ko se bo tistemu, ki je bil celo otroštvo gibalno bolj neaktiven, to prav tako poznalo celo življenje, ne glede na to, katere vadbe se bo lotil. Vajam bo težje sledil in imel slabšo kordinacijo. To pride do izraza še bolj kot geni, s katerimi se rodimo. Če ima nekdo genetsko predispozicijo slabo in se potem kot otrok veliko giba, bo kar dobro prišel skozi," pomen gibanja v otroštvu razloži Korošec.

Slovenija Vsak deseti otrok v Sloveniji je gibalno neučinkovit