Primite balon in vanj pihnite ves vaš strah, ki vas hromi, ki vam povzroča stres, ki vam greni življenje. Pihnite strah in ga ulovite v balon projekta Ustavi.se. Pomahajte s svojim strahom, ki je ujet v balonu, nato ga izpustite. Naj balon poleti v zrak, strah pa naj se razprši po okolici in vas pusti pri miru. Premagajte strah!
Tako smo se vsi udeleženci zaključne prireditve Ustavi.se znebili svojega strahu , ki je bilo glavno sporočilo letošnjega projekta. Projekt ustavi.se se je sicer rodil leta 2017, ko so ozaveščali o izgorelosti. Zdaj so se soočili z enim od glavnih vzrokov za izgorelost, s strahom, nam je zaupala soavtorica projekta Anja Vogrič.
Projekt za Slovenke in Slovence
Ustvarjalcem vseslovenske javne pobude Ustavi se! je še enkrat uspelo prebuditi Slovenijo in jo osvetliti do zadnjega kvadratnega kilometra.
Med.Over.Net je letošnje poletje ponovno opozarjal na posledice prehitrega tempa življenja. V trimesečni akciji si je prizadeval opogumiti Slovence, da bi zaživeli bolj polno, zdravo in kakovostno življenje. Letošnja rdeča nit je bila prepoznavanje in premagovanje strahov. Na simbolni ravni so sodelujoči osvetljevali Slovenijo in zastavljeni cilj - osvetliti vseh, 20.273 km² Slovenije - dosegli 6. 9. 2018.
Javna pobuda je potekala v tesnem sodelovanju z 22 strokovnjaki, 8 poslovnimi partnerji, 11 ambasadorji in moderatorji Med.Over.Net. Pobudnici in ustvarjalki javne pobude Anja Vogrič in Andreja Verovšek sta hvaležni za pripravljenost vseh, ki so spregovorili o svojih osebnih izkušnjah ali delili svoje strokovno znanje.
"V rubriki Hej ti, ustavi se, ki je potekala na družbenih omrežjih, je sodelovalo več kot 70 izjemnih posameznikov. Zapisali so svoje osebne izkušnje ob premagovanju strahov, zapisali, zaradi česa se je vredno ustaviti in spregovorili o njihovih drobnih in uspešnih načinih ustavljanja. S tem so bili navdih nam vsem," je dejala Anja.
Andreja dodaja: "Na razpisanem natečaju, Ustavi se in napiši zgodbo, smo zbirali osebne izpovedi z namenom, da bi pomagali razbijati tabuje, graditi zaupanje in sporočati ljudem v stiski, da niso sami. Zbrali smo 44 resnično zanimivih, izjemnih in pretresljivih zgodb."
Zmagovalna zgodba pa je postala ganljiva izpoved Eme Hrustanović: "V zadnjih mesecih mojega prvega polčasa življenja, sama sebi nisem pustila dihati. Delala sem po 28 ur na dan, če je bilo treba, bila sem zahtevna do sebe in drugih. Pogosto sem imela glavobole, a ni je bolečine, ki jo nisem zatrla s tableti. Telo mi je govorilo a nisem poslušala. Sem s.p. torej ni počitka … glava mora delati vedno. Dokler ni “odnehala”.
Za vedno si bom zapomnila tisto januarsko sredo, ki mi je spremenila življenje. Na hitro sem vstala, ker se mi je mudilo “v službo”. Bilo mi je slabo, meglilo se mi je, bolelo je, kot bi mi nekdo nož obračal v glavi. Odšla sem v kopalnico, si umivala zobe, dokler ni več šlo. Sesedla sem se na tla in se nekako odplazila v spalnico, kjer sem partnerju kričala “POMAGAJ MI!” Skočil je iz postelje, zaznal mojo stisko in poklical 112. Pomoč sem rabila na tleh. Pod glavo mi je dal blazino, ker sem zaradi močne bolečine, z glavo udarjala ob tla.
Pridejo reševalci, kup vprašanj, bolj odgovarjam, večkrat ponavljajo vprašanja. A ne poznajo besed? Zakaj me nihče ne razume? Zakaj me ignorirajo.
Od bolečine sem kričala. Nekaj ur kasneje sem bila že drugje, v komi. Moji najbližji so bili soočeni s tem, da je na nevrološki kliniki, njihova hči, sestra, punca … 24 – letnica z možgansko kapjo! Zaradi krvavitve v malih možganih, ki jo je povzročila prirojena napaka v možganskem ožilju, AVM (Arterio-venska malformacija), ki je “počila” in povzročila, da sem sedaj v komi in se borim za življenje. ŠOK!
Medtem sem jaz “spala” in v komi doživljala stvari. Spomnim se vsega, teh intenzivnih primarnih občutkov, dotikov najbližjih, energije … Slišala, vonjala, čutila sem, ampak ne bolečine. V komi sem potovala, se trudila čez mejo, a me vedno nekdo ni spustil. Spominov in zgodb iz kome je veliko a vseeno se trenutka, ko sem se zbudila, ne spomnim. Vem pa, da so ob meni bili ves čas najbližji, ki so verjeli vame, me spodbujal, bili “nasmejani”, pozitivni. Vseeno jih je bilo strah, je to to? Je konec? Če se zbudi, kakšna bo? Po 14ih dneh sem bila nazaj in takrat se je moj drugi polčas začel. Začeti sem morala znova. Nisem govorila, jedla, hodila, se premikala … Kako sem si želela okusa v ustih in ne hrane po cevkah. Kako sem bila jezna, ko me nihče ni nič razumel. Kolikokrat sem bila žalostna, ker nisem mogla na stranišče. Nisem več znala narediti koraka, poznala nisem osnovnih gibov. A ker se nisem znala ustaviti sama, me je ustavilo telo na silo.
Zdaj je drugače. Ravno sem s svojih nog skočila v morje. Še vedno živim, delam in vozim avto … le da zdaj res Živim. Aja, pa smejte se, ker po izkušnjah to ne boli! "
Ostale ganljive zgodbe lahko preberete TUKAJ.
Tudi nasveti strokovnjakov
Posebno vrednost so akciji dali strokovnjaki, ki so odgovarjali na vprašanja uporabnikov v različnih forumih na portalu in pripravili tudi nekaj splošnih nasvetov, kako si lahko pomagamo. Objavljeni so na spletni strani www.ustavi.se.
Tanja Jakolin, Matjaž Mavri Boncelj, Ana Lukner Roljič, Dejan Roljič, Brigita Pirc in Jernej Golob so soustvarjali program sklepne prireditve, ki ga je povezovala Zori Jakolin. Vsak izmed njih je podelil svoje osebne strahove in nasvete, kako jih premaguje. Prireditve na Kmetiji Ježek se je udeležila tudi Zvezdana Mlakar, tv voditeljica z mnogimi življenjskimi izkušnjami, ki je pohvalila akcijo in njena prizadevanja, saj se tudi sama srečuje s situacijami, ko je potrebno sneti maske in si priznati ranljivost. Sestra Emanuela iz Ljubhospica je prisotnim približala primarni strah pred umiranjem in sporočila, da je najboljše zdravilo za strah bližina drugega.
