Zdravje
2009 ogledov

Zanimivo, WHO nas kuje v zvezde kot primer dobre prakse

Čakalnica v ZD Ljubljana ZD Ljubljana Čakalnica v ZD Ljubljana
Svetovna zdravstvena organizacija druge države spodbuja, da povzamejo naš model.

V Sloveniji je okoli 130 tisoč ljudi brez osebnega zdravnika, v primarnem zdravstvu nam primanjkuje ginekologov, zobozdravnikov, pediatrov -  nedavno smo pisali, da je na primer v Ljubljani brez pediatra ostalo 2500 otrok in mladostnikov ter dobrih 600 odraslih.

Glede na omejitev 1.895 glavarinskih količnikov bi trenutno v sistemu potrebovali preko 200 dodatnih zdravnikov, pravijo poznavalci. Vendar jih ni in jih tudi izobraževalni sistem ne more kmalu zagotoviti. Uvoz zdravnikov iz tujine je zaradi vseh postopkov zelo dolgotrajen proces. Zdravniki sicer lahko sprejemajo paciente nad postavljeno omejitvijo, za to so tudi finančno nagrajeni, vendar se za to možnost večinoma ne odločajo.

WHO nas kuje v zvezde

Vse to in še več so težave našega primarnega zdravstva, ki pa ga v svetu, kot se radi pohvalijo na ministrstvu za zdravje, kljub temu postavljajo kot primer dobre prakse. "Svetovna zdravstvena organizacija že leta spremlja naše primarno zdravstveno varstvo in nas nekako postavlja kot dober primer, predvsem v zadnjem času, ko se tako poudarja preventiva. WHO druge države spodbuja, da povzamejo ta naš model," je ob predstavitvi strategije primarne ravni javnega zdravstva, ki naj bi prinesla izboljšave na področju organizacije, digitalizacije in dostopnosti zdravstvenih storitev zdravstva do leta 2031, dejala Renata Rajapakse z ministrstva za zdravje.

Nabor storitev je res velik

Nabor storitev, ki jih lahko v Sloveniji na primarni ravni dobijo pacienti, je res velik. Naši pacienti v primarnem zdravstvu veliko dobijo; od družinskega zdravnika, do ginekologa, pediatra. Potem so tukaj zdravstvena nega za oskrbo pacentov, pa rehabilitacija, zagotavljanje nujne medicinske pomoči, laboratorijska diagnostika, referenčne ambulante, ki se poglobljeno ukvarjajo s preventivo, kar je primer dobre prakse tudi v svetu, pove predstavnica ministrstva, sicer specialistka družinske in urgentne medicine. 

Vedno več nezadovoljnih pacientov

ZD Ljubljana | Avtor: Facebook Facebook
Tudi v Sloveniji pa se, kot v drugih državah, sploh od epidemije covida, pojavlja kar nekaj težav. Na eni strani je nezadovoljstvo in vedno večje potrebe pacientov, na drugi pomanjkanje kadra na primarni ravni, je pojasnila. Ob tem je izpostavila še hiter razvoj medicinske stroke in ne dovolj hiter razvoj infrastrukture.

To prinaša strategija

"V strategiji v ospredje postavljamo pacienta," je pojasnila Rajapakse. Ljudem želijo čim bližje domu zagotoviti pravično dostopnost do zdravstvenega varstva in poskrbeti za njihovo integrirano obravnavo, da bi jim v čim večji meri zagotovili obravnavo na enem mestu in jih čim manj manj pošiljali "od enih do drugih vrat".

Ob tem se usmerjajo v preventivo, ljudi želijo čim bolj opolnomočiti, da bi bili pripravljeni nameniti trud in čas za svoje zdravje. Po drugi strani pa so potrebne tudi finančne vzpodbude tako za kadre kot opremo. Poskrbeti je treba tudi za bolj učinkovito upravljanje in vodenje. 

Izpostavila je še, da so v strategiji opisane aktivnosti za doseganje ciljev, pa tudi nosilci aktivnosti in okvirni roki. Sledila bo priprava akcijskih načrtov.

Glavni problem je pomanjkanje zdravnikov splošne medicine

Med aktivnosti, ki jih že opredeljuje strategija, je Rajapakse navedla promocijo dela v primarnem zdravstvu, sploh med študenti, saj opažajo, da lahko mlade zdravnike uspešneje zadržijo na primarni ravni, če tam delajo že kot študenti ali pripravniki. Načrtujejo tudi spodbude za poučevanje na primarni ravni in dodatno možnost podiplomskega izobraževanja za zdravstvene delavce.

Po njenih besedah bo zelo pomembno zmanjševanje administrativnih bremen, za dosego tega cilja pa da bi lahko uvedli pomoč novih tehnologij. Strategija predvideva tudi kombinirano zaposlovanje na različnih ravneh, kar pomeni, da bi lahko zaposleni opravljali dodatne storitve tudi v bolnišnicah in v svojih ambulantah.

dezurni@styria-media.si

 

Komentarjev 6
  • Enzgg4 19:35 20.september 2024.

    Je velik na papirju. Kako velik je v resnici za čez 100k SLO državljanov brez osebnega zdravnika? Pa za 200k žensk brez ginekologa? Pa za 156k ljudi, ki čakajo na specialiste. Da ne govorim o 1/4 državljanov, ki morajo plačevati ...prikaži več zobarje. Aja, vladi je uspelo revolucionarno skrajšanje čakalnih vrst. Za polovico!!! Nedopustno dolgo jih čaka "samo" še 84k. Ne, ne, manjkajoča razlika državljanov ni prišla do dohtarja. Vlada je podaljšala napotnice zelo hitro z dopustnih največ 14 na 30 dni. Bravo!!

  • Avatar luckyss1
    luckyss1 19:29 20.september 2024.

    Vzorno urejeno zdravstvo smo imeli v bivši Jugi, potem pa se je začelo prihvatizirati in krasti...WHO pa je itak zločinska organizacija..

  • Ender3 19:22 20.september 2024.

    WHO kaže na koncept in ogrodje našega zdravstvenega varstva. Oni se ne ukvarjajo z nezadovoljstvom in sabotažo nekaterih v Fidesu in Zdravniški zbornici. Prav tako ne z mediji, ki orkestrirano prodajajo lažno statistiko čakalnih dob in bolnikov brez izbranega zdravnika ...prikaži več in pediatra. Ne vem tudi če vedo, da si nekateri ob istem obsegu dela in odgovornosti zahtevajo dodatnih pet plačilnih razredov. Zagotovo pa vedo, da to plačujemo iz premij zdravstvenega zavarovanja.